Pred dnevi me je kolegica poprosila, naj malce pogledam, kakšen televizor bi lahko dobila za 500, največ 600 evrov. Zakaj pa ne? Tu je čas poletnih razprodaj in tekstilnim trgovinam se rade pridružijo tudi trgovine s tehnično robo. A s tem me je postavila pred precej težko nalogo. Kako velik naj bo? Kakšno ločljivost naj ima? Mora biti pameten ali je lahko standarden? In če je »smart«, ali se bo s spletom povezal prek kabla ali brezžično? Se na njem lahko predvaja domače posnetke? O 3D-tehnologiji nisva izgubljala besed, saj je le redkokdo pripravljen odšteti še nekaj sto evrov več za napravo, ki jo potem le redkokdaj gleda s štorastimi priloženimi naočniki. Na koncu sva določila merila: televizor naj ima zaslon z diagonalo, večjo od enega metra (40 palcev), predvaja naj sliko v ultravisoki razločljivosti 4K UHD (3840 krat 2160 pik), s čimer bo tehnološko zagotovo zdržal še kakšno desetletje, naj ima vsaj en USB-vhod, poleg tega pa naj pozna brezžični standard wi-fi, se pravi, da mora biti tudi pametni. Naprave smo iskali v fizičnih in spletnih trgovinah, ki ponujajo tudi nakup na obroke, treba pa je poudariti, da se zaloge in cene spreminjajo.
Absolutna terna
Totalni zmagovalec je philips 50puh6400, ki smo ga našli za ceno, znižano z 800 na 560 evrov (minus en cent). Ima vse, kar smo iskali: predvsem pa velik, 127-centimetrski zaslon, razločljivost 4K UHD, Philipsovo tehnologijo pixel plus ultra HD, ki poskrbi za še lepšo sliko, poleg tega pa na njem teče android lollipop 5.0, ki trenutno velja za najboljši operacijski sistem za televizorje. To pomeni, da lahko na njem ne le gledamo filme in televizijske nanizanke s spletnih servisov, kot je netflix, ampak tudi to, da lahko tavamo po spletu, brskamo po youtubu in odigramo katero (boljšo) igro. Edino, kar mu očitajo pri testih, je malce zamudnejše igranje z nastavitvami, če želimo iz njega izvleči res vrhunsko sliko; tista s tovarniškimi nastavitvami je namreč nekoliko nerealna.
Pol tisočaka za osem milijonov pik
Za pet stotakov si lahko omislimo Samsungov pametni televizor 43ju6072 z nekoliko manjšim, 109-centimetrskim zaslonom. Samsungov tako imenovani smart TV temelji na njegovem lastnem operacijskem sistemu tizen, ki ga lahko (prav tako kot pri Philipsovem androidu) povežemo s pametnim telefonom ali tablico. To v praksi pomeni, da si lahko na televizorju ogledamo posnetke, ki smo jih naredili s telefonom, in obratno. Ima tri HDMI-vhode in dva USB-vhoda, prek katerih si lahko ogledujemo svoje filme in fotografije ter poslušamo glasbo. Kakopak ima poleg mrežnega vhoda tudi brezžični vmesnik, tako da je povezovanje s spletom sila preprosto.
Vstopni model v svet 4K UHD
Za 450 evrčkov lahko nabavimo tudi LG-jev sprejemnik 43uf640v, ki stane toliko kot (starejši) enako veliki nepametni modeli. Sicer ima le dva HDMI-vhoda in en USB-vhod, kar pa je povsem dovolj za običajnega uporabnika, ki bo vsebine v formatu 4K UHD najverjetneje gledal prek spleta, do katerega se LG seveda poveže tudi brezžično. V primerjavi s preostalima (dražjima) modeloma pa ne omogoča snemanja na zunanji trdi disk preko USB-vmesnika. Tako kot Samsung ima lasten televizijski vmesnik webOS, ki je v praksi zelo hiter, a malce nepregleden, saj ikone, nameščene v drsni ukazni vrstici na dnu zaslona, rade menjujejo vrstni red. V testih na spletu hvalijo predvsem njegovo nizko ceno in ostro sliko (tudi pretvorbo iz standardne in visoke ločljivosti v ultravisoko), očitajo pa mu nekoliko slabše kontraste in črnino.
