Spletno oko, prijavna točka Centra za varnejši internet Slovenije, že od marca 2007 sprejema prijave posnetkov spolnih zlorab otrok in domnevnega sovražnega govora. V devetih letih delovanja so tako dobili že več kot 20.000 prijav, 1800 so jih posredovali policiji. Glavna vloga Spletnega očesa je omogočanje anonimne prijave domnevno nezakonitih vsebin in zmanjšanje njihovega obsega na internetu. Aktivno sodeluje s policijo in mednarodno mrežo Inhope (www.inhope.org), ki povezuje 51 prijavnih točk v 45 državah sveta. V primerih posnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, prijavne točke v omrežju Inhope sodelujejo pri njihovi čim hitrejši odstranitvi.
Zlorabe otrok
Pred dnevi so pri Spletnem očesu predstavili poročilo za lansko leto, pri čemer v oči bode predvsem dejstvo, da so na posnetkih zlorab čedalje mlajši otroci. Spletno oko je tako v lanskem letu prejelo 565 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, od katerih so jih policiji posredovali 61. Domnevno nezakonite vsebine so bile večinoma na tujih strežnikih, zato so takšne prijave (natančneje 49) posredovali tudi prijavnim točkam v tujini. Največ takšnih strežnikov je bilo v ZDA (41 odstotkov), v Sloveniji (20 odstotkov) in na Nizozemskem (25 odstotkov), po tri oziroma dva odstotka pa še v Ukrajini, Rusiji in na Japonskem oziroma na Irskem, v Švici in Eritreji. Na podlagi ene od 12 prijav na slovenskih strežnikih je slovenska policija že podala kazensko ovadbo.
Za varnejši internet Projekt Center za varnejši internet Slovenije ponuja tri osnovne storitve: točko ozaveščanja o varni rabi interneta (www.safe.si), prijavno točko, ki omogoča prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu (www.spletno-oko.si), ter telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v težavah na internetu (Tom telefon, 116-111). |
»Pri analizi prijav, posredovanih policiji (omenjenih 61 primerov), v primerjavi z letom 2014 izstopa nižja starost žrtev – v več kot polovici primerov je šlo za otroke, stare deset let ali celo manj. Nekoliko je upadel delež posnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok hujše vrste (z 61 na 54 odstotkov), povečal pa se je delež posnetkov, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih (z 39 na 43 odstotkov),« pravi Andrej Motl, koordinator projekta Spletno oko.
letih smo
obravnavali
4915 prijav.
V 1354 primerih
smo ocenili,
da gre res
za posnetke
spolnih zlorab
otrok, in jih v
skladu s tem
posredovali
policiji v
nadaljnjo
obravnavo.
Tipična žrtev je deklica oziroma mlajše dekle, stara od 11 do 15 let, najpogosteje pa je slikana v posnetkih, ki jo prikazujejo v erotičnih položajih. Otroci, stari od 11 do 15 let, so tvorili 39 odstotkov vseh žrtev, sedem odstotkov je bilo otrok med 16. in 18. letom, 31 odstotkov je bilo starih od 7 do 10 let, kar 23 odstotkov pa je bilo dojenčkov.
Na globalni ravni je bilo 76.210 gostujočih vsebin oziroma kar 97 odstotkov vseh identificiranih posnetkov spolnih zlorab otrok lociranih v državah članicah omrežja Inhope. Polovica žrtev je bila v obdobju pred puberteto, 23 odstotkov jih je bilo v puberteti, tri odstotke je bilo dojenčkov, 14 odstotkov pa ni bilo kategoriziranih.
Sovražni govor
V letu 2015 so pri Spletnem očesu prejeli tudi 1153 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. »V 51 primerih (štirih odstotkih vseh prejetih prijav) smo ocenili, da vsebujejo elemente nezakonitosti po 297. členu kazenskega zakonika, zato smo jih v nadaljnjo obravnavo posredovali policiji,« je zapisal Andrej Motl.
Pri domnevno nezakonitih primerih je šlo najpogosteje za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom (55 odstotkov), po številu pa so jim sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti (24 odstotkov), narodnosti (12 odstotkov) in spolne usmerjenosti (6 odstotkov). V preostalih primerih se je pojavil sovražni govor, usmerjen proti Romom (dva odstotka), in sovražni govor na podlagi politične pripadnosti (tudi dva odstotka). Kar 57 odstotkov primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora je bilo leta 2015 na družabnih omrežjih (leta 2014 le 14 odstotkov).
