Pred desetimi leti je bila finska Nokia največji proizvajalec mobilnikov na svetu. Microsoft se je pripravljal na splovitev windowsov vista. Med novostmi so bili prvi televizorji z možnostjo brezžičnega priklopa na internet in predvajalniki mp3, ki so pretakali internetni radio.
Nato pa je 9. januarja 2007 šef Appla Steve Jobs predstavil napravico, ki je spremenila svet: iphone, ki je bil mobilni telefon, predvajalnik glasbe in internetni komunikator v enem. Napravica se je začela prodajati slabega pol leta pozneje za 499 dolarjev. »Iphone je revolucionaren in čaroben izdelek, ki je dobesedno pet let pred katerim koli drugim mobilnim telefonom,« je tedaj razglašal Jobs. Odtlej je Apple prodal več kot 1,2 milijarde iphonov in postal najbolj dobičkonosna družba na svetu. Vsi drugi proizvajalci so hoteli izdelati nekaj podobnega, in zdaj živimo v svetu, kjer imajo pametne telefone tudi ljudje v krajih brez stalne elektrike.
Iphonov vpliv je nemogoče zanikati, saj so valovi, ki jih je sprožil, resnično spremenili vsakdanjo sodobno tehnologijo. Se še spomnite trotlkamer? Avtomobilskih in prenosnih GPS-enot? Kaj pa kamkorderjev, dlančnikov in prenosnih mp3-predvajalnikov? Vse to so napravice, ki so zaradi iphona in drugih pametnih telefonov, ki so mu sledili, izumrle ali pa postale nišni izdelki.
Internet in dodatki
Zdaj smo vedno online. Včasih smo morali prižgati računalnik, počakati, da se je zagnal operacijski sistem, klikniti na ikono za povezovanje modema z internetom in zagnati brskalnik. Zdaj smo z internetom povezani ves čas, bodisi prek brezžičnega wifi ali mobilnega omrežja. Spremenilo se je tudi samo brskanje. Iphone je naredil brskanje po spletnih straneh uporabno in pregledno. In hitro so se pojavile namenske aplikacije, s katerimi za dostop do spleta sploh nisi več potreboval običajnega brskalnika.
Iphone je spodbudil tudi razvoj drugih napravic, kot so ipad in drugi tablični računalniki ter pametne ure. Potem pa so tu še vsi dodatki, katerih razvoj in prodajo je pospešil iphone oziroma telefoni, ki so mu sledili, denimo ovitki za telefone, bluetooth zvočniki in slušalke ter polnilne postaje. Po ocenah analitikov naj bi samo trg dodatkov do leta 2012 dosegel vrednost 110 milijard dolarjev (96,5 milijarde evrov).
Poplava aplikacij
Kdor je pred desetimi leti kupil prvi iphone, se bo verjetno spomnil, da tedaj še ni bilo aplikacij zunanjih proizvajalcev niti trgovine App Store. To se je spremenilo že julija 2008, ko je Apple predstavil iphone 3G z novim operacijskim sistemom iphone 2.0. In App Stroje je tisto, kar je iz iphona naredilo tako strašno zaželen telefon. V specializirani trgovini je zdaj na voljo več kot dva milijona aplikacij. Iphone in App Store sta spodbudila razvoj cele nove industrije, ki ne bi mogla obstajati brez pametnih telefonov.
Vsi smo fotografi
Kamere na mobilnikih so obstajale že prej, a iphone je s svojo internetno povezanostjo in z aplikacijami, kot je instagram, ki je premiero doživel oktobra 2010 ekskluzivno za iphone (androidna različica je prišla poldrugo leto pozneje), iz vseh nas naredil amaterske fotografe.
Telefonska kamera je s seboj tudi videorevolucijo. Prvi iphone je delal samo fotografije, pri drugem se je s pomočjo posebnih aplikacij že lahko snemalo video, iphone 3GS (2009) pa je imel snemanje videa že »vdelano«. Sodobni pametni telefoni omogočajo takojšnje pretakanje videa v živo, pa naj gre za klepetanje z družinskimi člani ali najrazličnejše prenose v živo prek facebooka ali drugih omrežij.
Po drugi strani pa je ta nenehna povezanost omogočila varnostnim službam in proizvajalcem aplikacij, da nas lahko nenehno spremljajo in nam sledijo. Apple je sicer odločen zagovornik zasebnosti svojih uporabnikov, kar je dokazal tudi z nasprotovanjem ameriškemu zveznemu preiskovalnemu uradu FBI, ki je od njega (neuspešno) zahteval dostop do iphonov, a strahovi pred vohljanjem ostajajo.
Dotikabilnost
Zasloni na dotik so bili včasih velika redkost, bili so nerodni, nenatančni, predvsem pa si za uporabo potreboval posebno pisalo. Zdaj že dojenčki pritiskajo na televizijske zaslone in se čudijo, zakaj se nič ne zgodi. Ko je Steve Jobs predstavil prvi iphone, je dejal: »Uporabili bomo pisalo, s katerim smo vsi rojeni, pravzaprav z desetimi – uporabili bomo naše prste.« Tovrstni uporabniški vmesnik je označil za najbolj revolucionarnega po miški. In prav je imel: interaktivni zasloni so povsod okoli nas, celo na hladilnikih in pralnih strojih.
Geolociranje na iphonu je prav tako naredilo svoje. Turisti zdaj ne nosijo več papirnatih zemljevidov ali knjižnih turističnih vodnikov, ampak preprosto poiščejo lokacijo na Applovih ali Googlovih zemljevidih, ki sta najbolj uporabljani zemljevidni aplikaciji na iphonu. In da niti ne omenjamo vseh turističnih aplikacij, ki nam pomagajo najti prenočišče, zabavo ali kaj za pod zob.
Veliki posli
Tudi igrice na mobilnikih so s pomočjo iphona in androidnih telefonov, ki so mu sledili, doživele velik napredek. Zdaj ne vodimo le kače po zaslonu, ampak gradimo mesta, iščemo pošastke, skrbimo za kmetije, pobijamo zombije ali pa mečemo jezne ptiče v zelene pujse. Mobilne igre so prinesle še eno veliko novost: velika večina je brezplačnih, pri čemer pa imamo možnost nakupov znotraj aplikacije – in razvijalci s temi mikrotransakcijami lahko prav lepo služijo.
In da ne govorimo o selitvi družabnih omrežij z osebnih računalnikov na mobilne naprave. Facebook je v zadnjem četrtletju od šestih milijard evrov dohodkov kar 84 odstotkov denarja od oglasov dobil prek svoje mobilne aplikacije.
