SLOVENIJA – Čeprav je imela beseda plastika v preteklosti negativen prizvok, 1500 slovenskih podjetij, ki predelujejo plastiko, dokazuje nasprotno. Ta podjetja delajo najboljše komponente za različne panoge in so vodilna na področju ekologije. Bistveno več težav pa je s predelavo plastike, saj odpadke vozimo v Azijo, surovine pa dražje (!) odkupujemo nazaj.
Preveliki gospodje?
To so ugotovitve udeležencev sejma plastike, gume in kemije Plagkem, ki je ta teden potekal na celjskem sejmišču. Kar se odpadkov tiče, predstavnik grozda Plasttehnika Janez Navodnik pravi, da smo »preveliki gospodje«, da bi jih znali pobrati in predelati v surovine.
Čeprav je kriza povsod, pa Navodnik ne ve za noben obrat na področju plastike v Sloveniji, ki bi ga zaprli, ker ne bi bilo dela. Meni tudi, da Slovenija močno vodi v količini predelane plastike na prebivalca, je prva na svetu, za nami pa je Nemčija. Naši podjetniki so v Evropi bolj poznani kot doma, predvsem zato, ker se niso znali dobro organizirati, pravi Navodnik.
Po oceni v. d. direktorja Razvojnega centra orodjarstva Slovenije Tecos Aleša Hančiča je proizvodnja plastike pri nas izvozno naravnana. Pogled na to področje je po besedah Hančiča neverjeten: z bioplastiko hranijo ribe, da bi oživili mrtvo morsko dno ob obalah Evrope, v Sloveniji pa se razvija jedljiva plastična embalaža iz sirotke.
Boljše sodelovanje
»Medtem ko se javnost vprašuje, ali je plastika največji problem človeštva ali njegova rešitev, Tecos predstavlja razvoj nanoceluloznih vlaken v polimernih materialih, ki v praksi omogočajo, da kruh ali zelenjava ostaneta sveža, da ju lahko trgovci recimo zavržejo skupaj z embalažo in se vse razgradi. Vsakdanje postaja dejstvo, da lahko s takšnimi delci izdelujejo biokompatibilne materiale, ki jih lahko vgradijo v telo in se po nekem času razgradijo, kar pomeni, da se izognemo dodatni operaciji za odstranitev, ki je potrebna pri kovinskih delcih,« je še dejal Hančič.
Boljšo povezanost in organiziranost skušajo slovenski plastičarji vzpostaviti v t. i. PoliRegiji, v katero so vključili 115 podjetij iz Slovenije in Avstrije. S projektom, ki ga s partnerji vodi Visoka šola za tehnologijo polimerov, želijo izboljšati sodelovanje in dvigniti konkurenčnost podjetij, institucij znanja ter raziskovalnih institucij na področju polimernih materialov in tehnologij v čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo.