INTERVJU S PRIMOŽEM LEMEŽEM

»Slovenček« z doma predelano dacio jih je do tal potolkel

Objavljeno 21. april 2014 11.27 | Posodobljeno 21. april 2014 11.28 | Piše: A. L.

Polnilnice naj plača tisti, ki bo z njimi služil, ali pa tisti, ki jih bo uporabljal, pravi poznavalec Primož Lemež, ki se je na letošnji reli po Monte Carlu odpravil s sinom.

Primož Lemež.

Minister Omerzel je pred časom dejal, da bi morali iti v smeri, da drugi avto v družini postane električni. Je to danes sploh realno?
Minister Omerzel je velik zagovornik električne mobilnosti in s tem povezanega trajnostnega razvoja ter pridobivanja obnovljivih virov električne energije. Mislim, da je tako razmišljanje povsem pravilno. Če o tem ne bi razmišljal, bi se vprašal, ali je sploh primeren za funkcijo, ki jo opravlja. Seveda je več idej in tudi poti, ki vodijo do tega cilja. Njegova vloga pa je, da izbere pravo, po kateri naj bi šla v bodoče Slovenija. Ne gre namreč samo za avtomobile, ampak za vso pripadajočo infrastrukturo ter spodbude za nakup in uporabo električnih vozil. Morda bi se veljalo vsaj nekoliko zgledovati po Norveški. Tam imajo že zavidljivo število električnih vozil.

In kako je Norvežanom to uspelo?
Preprosto: s korenčkom in palico. Po eni strani so v določenih mestnih predelih prepovedali vožnjo vozilom s klasičnim pogonom, po drugi strani so dali davčne olajšave za nakup, poleg tega pa še subvencije. Tega pa si naša država v finančni situaciji, v kakršni je, verjetno ne more privoščiti.

image
 Primož Lemež je na reliju v Monte Carlu tekmoval skupaj s sinom Primožem. Tokrat s toyoto prius plug-in hybrid.

Krožijo govorice, da naj bi država pomagala pri gradnji polnilnic za Teslova električna vozila. Ste seznanjeni s tem in ali menite, da bi šlo za univerzalne polnilnice, torej da bi lahko vsakdo polnil svoj električni avto, ali zgolj za polnilnice za njihove avte?
Veliko je govora o posebnih polnilnicah za Teslova vozila. S tem nimam problemov, naj si jih zgradijo, kolikor hočejo in kjer hočejo, vendar ne za moj (davkoplačevalski) denar! Enako velja za vse ostale polnilnice, ki jih bodo zgradili: plača naj jih tisti, ki bo z njimi služil, ali pa tisti, ki jih bo uporabljal. Zaradi mene lahko vsaka znamka zgradi svoje polnilnice, kar pa bi bilo seveda povsem Slovensko, a tudi precej neumno. Vem pa, da je ministrstvo za infrastrukturo vključeno v mednarodni projekt za izgradnjo hitrih polnilnic, ki ga bo 50-odstotno financirala Evropska unija. Na ta način naj bi zgradili kar precej takih polnilnic, tudi slovenskih partnerjev pri projektu naj bi bilo kar nekaj. Mislim, da je to pravi pristop, saj tudi polnilne postaje in njihovo vzdrževanje niso prav poceni.

Razpolagate morebiti s podatki, koliko Teslovih električnih vozil je v Sloveniji? Kaj pa ostalih električnih? Zakaj tako malo?
Ne, ne vem, koliko je Teslovih avtomobilov v Sloveniji ta trenutek. Vem, da so bila po podatkih ministrstva za notranje zadeve lani registrirana tri taka vozila, kar pa seveda niti ni čudno. Avtomobili so delno uporabni, dragi kot žafran, sem ter tja kakšen tudi zagori … Skratka, če bi bili električni avtomobili v Sloveniji za množično uporabo, potem bi morali biti cenovno bistveno ugodnejši. Ne, Tesla za zdaj ni in verjetno nikoli ne bo avtomobil za množično prodajo, še manj za drugi avto v družini. To je tako, kot če bi nekdo rekel, da je ferrari ali lamborghini najprimernejši avtomobil za drugi avto v družini. To je popolna neumnost in skregano z zdravo pametjo! Bilo pa bi dobro, če bi bilo res. Tudi jaz bi imel ferrarija ...

Koliko stanejo najcenejši električni avti v Sloveniji? Verjetno velja stari rek »za malo denarja, malo muzike«?
Ti avtomobili so absolutno predragi za »normalen nakup«. Če se spomnim citroena C-zero, ki je sprva stal okoli 36.000 evrov ... Če odštejemo 5000 evrov subvencije, je ta avtomobil stal 31.000 evrov. Avto je majhen, uporaben samo za kratke relacije (doseg za povprečnega voznika je okoli 100 kilometrov). Za 31.000 evrov pa si lahko sami pogledate, kaj vse na štirih kolesih že lahko dobite, pa še za kak rezervoar goriva vam ostane. Ti avtomobili – tako kot sem prej omenil za Norveško – so zanimivi, samo kupec mora vedeti, zakaj ga je kupil in seveda tudi, koliko ga bo uporaba stala. Šele ko imaš narejen celoten izračun, lahko začneš razmišljati. Eko in »štrom« frikov je pri nas premalo, da bi trg zaživel.

Ali imamo Slovenci alternativo, kakšnega slovenskega proizvajalca električnih avtov? Imamo morebiti kak prototip? Če ja, kdo ga je izdelal?
Slovenci nimamo svojega električnega avtomobila. Smo premajhni in prerevni, da bi ga lahko razvili. Imamo Andreja Pečjaka, ki predeluje običajne avtomobile v električne. Vem, da so se Ptujčani, ki jih vodi Aljoša Tušek, pogovarjali, da bi naredili električnega superšportnika, vendar ne vem, v kateri fazi je ta projekt. Vse je kar nekako potihnilo. Po drugi strani pa imamo odlične izdelovalce komponent za tovrstne avtomobile: Hidria, Iskra Avtoelektrika in še nekateri, ki so v samem svetovnem vrhu. Tudi Kemijski inštitut pod vodstvom dr. Mirana Gabrščka ima odlične rezultate pri izdelavi baterij. Glede na število prebivalcev mislim, da smo po znanju kar v svetovnem vrhu, in škoda bi bilo, da tega ne bi izkoristili. Zelo, zelo težko pa bi naredili svojo blagovno znamko in avtomobile te znamke prodajali v širni svet. Za kaj takega je Slovenija premajhna. Ampak dejstvo je, da bo elektrika prej ali slej prihodnost mobilnosti. In moramo ostati zraven. Zato maja tudi organiziramo velik električni simpozij na to temo (ACS in S Rally) in v Ljubljano bomo pripeljali res eminentne predavatelje. Ob tem pa bomo pripravili še salon za avtomobile na alternativne vire energije in najbolj ekološka vozila.

Prav zato mi ni povsem jasno, zakaj država ne podpira tovrstnih prizadevanj. ACS, slovensko združenje izdelovalcev avtomobilskih komponent, bi se namreč moralo predstaviti na največjem elektro-ekološkem reliju na Svetu v Monte Carlu. Tja jih vabim že tretje leto, pa odziva ni. To me po eni strani žalosti, kajti tam se predstavlja večina podjetij, ki sodelujejo v izdelavi avtomobilov, ter komponente zanje, polnilne postaje, distributerji električne energije ... Letos sem zanje že celo rezerviral prostor, pa se tega dogodka spet ne bodo udeležili. Po drugi strani pa bi lahko dobili tudi nove partnerje.

Slišal sem, da so slovenskemu rekorderju Andreju Pečjaku s spremembo pravil onemogočili sodelovanje na reliju električnih vozil. Imate mogoče kaj več informacij, kaj se je zgodilo in zakaj bi to storili?
Andrej Pečjak je lani zmagal v kategoriji električnih avtomobilov, o katerem sem govoril malo prej, na prestižnem reliju Monte Carlo. Vse čestitke Andreju, ki je do tal potolkel prav prej omenjeno tesle. Seveda so se pri Tesli zaradi tega razburjali: »velepomemben« svetovni proizvajalec avtomobilov nastopi na takem reliju, potem pa pride »Slovenček« z doma predelano dacio in jih do tal potolče. Jasno, da so pritisnili na FIO, ki je zato spremenila pravila. A brez skrbi, Andrej se bo enkrat na ta reli vrnil in se spopadel za zmago v generalni razvrstitvi.

Tudi vi ste sodelovali na tem reliju?
Ja, že tretje leto zapored. Tokrat s toyoto prius plug-in hybrid. Prav to so, po mojem mnenju, avtomobili, ki bodo zapolnili čas med klasičnimi avtomobili in povsem električno prihodnostjo. Imajo neomejen doseg, obenem pa že kar soliden »električni doseg«, da se bistveno znižajo stroški uporabe. Denimo moja poraba na treningih in simulacijah, ki sem jih opravil pred tem relijem, je okoli tri litre za 100 prevoženih kilometrov. To pa je že kar lepa številka. Na tem reliju sva nastopala s sinom, za dobro uvrstitev pa potrebuješ tudi nekaj sreče.

Deli s prijatelji