Šifriram, torej sem

Zasebnost ima v času interneta čedalje večji pomen, zato ni čudno, da se proizvajalci pametnih telefonov, mobilnih operacijskih sistemov in aplikacij posvečajo šifriranju podatkov ali komunikacij. Medtem ko so Applovi iphoni vrsto let že v osnovi šifrirani, če izberemo neko vrsto odklepanja telefona (s kodo ali prstnim odtisom), je pri androidnih telefonih to odvisno predvsem od proizvajalca in njegovega uporabniškega vmesnika (ali je vaš telefon dejansko šifriran, vidite v nastavitvah v sekciji varnost pod postavko »šifriraj telefon« ali nekaj podobnega). A tudi v teh časih večina androidnih pametnih telefonov (razen zaklepanja s pinom, geslom ali prstnim odtisom) nima vklopljenega pravega šifriranja podatkov, ki nepooblaščeni osebi preprečuje, da bi lahko dostopala do naših podatkov, če ne poseduje ustreznega ključa za dešifriranje. Kot zanimivost lahko dodamo, da se je ameriški predsednik Donald Trump moral odreči svojemu zasebnemu androidnemu telefonu in sprejeti varnejšo napravo, ki mu jo je pripravila tajna služba. Že prejšnji predsednik Barack Obama je zaradi varnostnih razlogov zamenjal svoj blackberry – z iphonom.

Varno komuniciranje

Zato pa so ponudniki aplikacij za takojšnje komuniciranje na veliko začeli uvajati tako imenovano end-to-end šifriranje, s katerim so sporočila, klici, fotografije in videi tako zaščiteni, da do njih ne morejo dostopati ne razvijalci aplikacije ne tretje osebe, kot so vlade ali preiskovalni organi. Dostop imata le pošiljatelj in prejemnik sporočila oziroma klica. Verjetno se spomnite prejšnjega februarja, ko je ameriški zvezni preiskovalni urad FBI od Appla zahteval, naj mu pomaga vdreti v šifrirani telefon terorista iz San Bernardina oziroma mu omogoči dostop do njegovih podatkov skozi »zadnja vrata«, Apple pa tega ni hotel storiti, saj bi to pomenilo, da bi FBI lahko samovoljno uporabljal »zadnja vrata«. Spor je potihnil, ko je FBI razglasil, da je sam odklenil telefon brez Applove pomoči, a to še ne pomeni, da je tudi končan.

End-to-end šifriranje (od enega odjemalca do drugega) uporabljajo že tako rekoč vse najbolj priljubljene aplikacije za takojšnje komuniciranje. Facebook messenger, ki ima že milijardo uporabnikov, je možnost tajnega komuniciranja (secret conversations), kakor mu pravi, omogočil lani jeseni. V nasprotju z nekaterimi drugimi aplikacijami FB messenger šifriranega komuniciranja ne omogoča samodejno, ampak ga je treba vključiti pred navezavo stika z izbrano osebo, deluje pa samo na napravi, s katere kličemo, in samo z izbrano osebo ali skupino. Če uporabljamo FB-messenger na različnih aparatih, je treba šifriranje vključiti na vsakem posebej. To naredimo tako, da pritisnemo na ikonico + v zgornjem desnem kotu zaslona in nato tapnemo Secret ter izberemo osebo, ki jo bomo poklicali ali ji pisali. Tajna sporočila lahko pozneje izbrišemo ročno ali pa nastavimo čas, kdaj se bodo sama izbrisala, saj se šifriranja v bistvu ne da izključiti. A po drugi strani: zakaj pa bi ga?

Že pred Facebookovim messengerjem je šifriranje v svojo redno ponudbo dodal whatsapp, ki je, mimogrede, v lasti Facebooka. Aprila so razveselili milijardo uporabnikov z novico, da so vsa sporočila med njimi odslej zakodirana, se pravi, da jih ne more brati nihče razen pošiljatelja in prejemnika (velja tudi za skupine). Novost je še malce povečala napetosti med Silicijevo dolino in ameriško vlado, ki si želi, da bi zvezni preiskovalci imeli dostop do naših podatkov in komunikacij.

Apple, Google in še kdo

Applova storitev za takojšnje sporočanje imessage (ki deluje znotraj prvenstveno SMS-aplikacije messages, omogoča pa pošiljanje in prejemanje sporočil prek brezžičnega ali mobilnega omrežja) že nekaj let pozna end-to-end šifriranje, res pa je, da deluje le med uporabniki Applovih naprav, kot so iphone, ipad, ipod touch in osebni računalniki mac. Paziti je treba le na to, da sporočil ne hranimo v Applovem oblaku icloud (to se zgodi, če imamo vključeno varnostno shranjevanje oziroma backup): če so tam, jih Apple na podlagi sodnega naloga lahko izroči preiskovalnim organom.

V Googlovi aplikaciji za sporočanje allo šifriranje ni samodejno vključeno, pozna pa način incognito oziroma klepet brez shranjevanja zgodovine in samodejno brisanje sporočil. Pri Googlu pravijo, da bi popolno šifriranje oviralo učinkovito delovanje njihove umetne inteligence oziroma asistenta, ki se uči iz naših navad in pomaga pri najrazličnejših opravilih, seveda pa je sestavni del alloja.

Viber je že dolgo ena najbolj priljubljenih aplikacij za takojšnje sporočanje, šifriranje od odjemalca do odjemalca je dobil v svoji šesti različici, izdani lani spomladi, deluje pa tako za besedilna sporočila kot za glasovne pogovore med posamezniki in znotraj skupine. Šifriranje je omogočeno tako na mobilnih aplikacijah kakor na osebnih računalnikih.

Seveda obstajajo tudi druge aplikacije oziroma servisi za takojšnje sporočanje, ki omogočajo šifriranje pogovorov, kot so line, cyber dust, telegram ali pa odprtokodni signal, ki ga še vedno uporablja sloviti žvižgač Edward Snowden, ki je leta 2013 razkril, kako NSA in druge ameriške varnostne agencije nadzorujejo komunikacije po vsem svetu. Izbira je vaša.