S tomosom v petih 
dneh skozi 10 držav

Člani AMK Savinjska dolina, ki ima sedež v Vrbju pri Žalcu, so se lani potepali s tomosi po srednji Evropi, letos pa so se z mopedi želeli podati v drugo smer. Sprva so načrtovali krožno vožnjo po Bosni in Hercegovini, a je v zadnjem trenutku večina mopedistov udeležbo iz različnih razlogov odpovedala. Ostala sta le Bojan Žolnir in Andrej Čehovin, ki sta se odločila, da se s svojima mopedoma tomos APN 6 odpeljeta do Soluna v Grčiji, nazadnje pa ju je potegnilo še v Turčijo.

Iz Vrbja sta na pot krenila na začetku poletja, dan po najkrajši noči. Za njima sta se z avtom odpravila voznik David Bizjak in Andrejeva partnerica Sabina Cokan, ki je skrbela za dokumentiranje vožnje, hrano in drugo.

Mejo s Hrvaško so prestopili v Bregani, v Samoboru so dotočili gorivo in prek Zagreba, Petrinje, Hrvatske Kostajnice in Mosta na Uni, kjer je meja, prišli v Bosno in Hercegovino. Nadaljevali so proti Prijedoru do Banjaluke in nato do Doboja in Tuzle. Pozno popoldne so prispeli v Mali Zvornik v Srbiji in prespali v Ljuboviji. Za njimi je bilo 593 kilometrov.

Drugega dne sta se mopedista ločila od spremljevalnega vozila, saj šofer David na potovanje ni vzel potnega lista. Srečali so se šele zvečer na avtobusni postaji v Tetovu v Makedoniji, nam je razložil Andrej Čehovin in povedal, da ju je zadnji del poti že lovila noč, ob tem da je odpovedala luč na Bojanovem motorju. Zato sta vozila tesno skupaj in uspešno pripeljala na dogovorjeni zbirni kraj. V drugem dnevu avanture sta zmogla 498 kilometrov.

Tretji dan sta opravila z Makedonijo. »Makedonci gradijo avtocesto proti Ohridu, a bo trajalo še nekaj časa, da jo dokončajo. Vijugasta, a dobra magistralka nas je po hriboviti pokrajini pripeljala do odcepa za Strugo, kamor smo tudi zavili, saj sva se z Bojanom odločila, da malo pogledava še v Albanijo. Po fotografiranju čez mejo sva se vrnila v Strugo, od tam pa skozi Ohrid proti Bitoli,« je razložil Andrej. Iz Bitole so se podali čez mejo v Grčijo in proti glavnemu mestu grške Makedonije, Solunu, ki šteje okrog 700.000 prebivalcev in je največje pristanišče severnega dela države. Ob morju in peščenih plažah so prispeli do cilja tretjega dne, Aleksandropolisa.

»Po napornem dnevu in skoraj 500 prevoženih kilometrih je bil že skrajni čas za prho in obilno večerjo. Za prenočišče smo skupaj odšteli 60 evrov. Naslednji dan je David ostal v hotelu, saj v Turčijo brez potnega lista ni mogel,« opisuje Andrej.

Krmilo avta s prikolico je tako prevzela Sabina, ki je bila na zahtevni preizkušnji, saj ni še vozila avtomobila s prikolico. »Krenili smo bolj zgodaj, kajti do Istanbula je bilo skoraj 300 kilometrov. Malo pred mejo smo prišli na avtocesto in po njej naravnost na mejni prehod. Vojaki z avtomati na obeh straneh so nam ob pozdravu salutirali, občutek pa vseeno ni bil ravno prijeten,« z nasmehom pove Andrej in doda še nekaj zanimivosti.

»Ko smo se Istanbulu približali na slabih sto kilometrov, so se naselja in promet začeli zgoščati. V večmilijonsko mesto vsak dan migrira ogromno ljudi po vseh vpadnicah, in 30 kilometrov pred mestom se je kolona ustavila. Pomikali smo se meter za metrom dobre tri ure in pol. Očitno je kolona vsakodnevna, saj med stoječimi vozili hodijo prodajalci vode, kruha, cvetja, polnilnikov za mobilne telefone in še česa. Po dobrih treh urah smo zapeljali na črpalko, saj so mopedi, avto in posadka nujno potrebovali počitek, nato pa smo zapeljali prek mostu Bosporske ožine, ki spaja evropski in azijski del mesta. S tem je bil cilj dosežen. Z motorjema in avtom smo se spustili do morja in sledili sta slavje in čestitanje drug drugemu, saj nam je uspelo uresničiti naš načrt,« še vedno poln vtisov pripoveduje Andrej.

Pozno zvečer so zapustili Istanbul in se odpravili nazaj proti Grčiji. V Aleksandropolis, kjer jih je čakal David, so prispeli ob dveh zjutraj. Od tu jih je pot vodila do Makedonije in nato v Srbijo, kjer so prenočili v Bački Palanki pri prijatelju Miču. Naslednji dan jih je čakala vožnja po hrvaški Posavini, nato pa mimo Zagreba do Krapine in prek Rogatca ter Rogaške Slatine do doma.