Rusija postavlja 
svojo Wikipedijo

Rusija namerava ustvariti lastno Wikipedijo, da bi svojim državljanom ponudila dostop do »podrobnejših in zanesljivejših« podatkov o njihovi domovini, so sporočili iz ruske predsedniške knjižnice. Kremelj je zaradi domnevnih groženj z Zahoda letos še poostril že tako precej stroge internetne zakone, kar so kritiki režima že označili za poskus cenzure svetovnega spleta, poleg tega pa je dal postaviti vrsto proruskih spletnih strani, ki po vsebini spominjajo na strogo nadzorovane državne medije.

Alternativa Wikipediji?

Wikipedija, ki jo pišejo in urejajo uporabniki interneta z vsega sveta, ima strani, posvečene skoraj vsaki ruski pokrajini in večjemu mestu v največji državi na planetu, ki se razteza čez enajst časovnih pasov. Toda v Kremlju menijo, da to ni dovolj. »Analize Wikipedije so pokazale, da ni sposobna ponuditi dovolj podrobnih in zanesljivih podatkov o ruskih pokrajinah in življenju v naši državi,« je poročala ruska državna tiskovna agencija RIA, ki se je sklicevala na izjavo predsedniške knjižnice. »Postavljanje alternative Wikipediji se je že začelo.«

Za zdaj še ni jasno, ali bo državni projekt kakor koli vplival na dostop Rusov do že obstoječe Wikipedije. Ruski predsednik Vladimir Putin je internet že označil za posebni projekt ameriške centralne obveščevalne agencije Cia, uradni Kremelj pa zatrjuje, da mora zaščititi ruski splet pred grožnjami z Zahoda. Odnosi med Rusijo in Zahodom, nekdanjima nasprotnikoma iz časov hladne vojne, so zaradi krize v Ukrajini dosegli najnižjo raven.

Nadzor nad spletom

Rusija zadnja leta poostruje zakone, ki se tičejo svetovnega spleta. Prvega novembra 2012 je začela veljati zakonodaja, ki je uvedla tudi črni seznam spletnih strani in možnost njihove blokade. Sprva je bil namenjen preganjanju otroške pornografije, zlorabe drog in njihove proizvodnje ter strani, ki promovirajo samomor. S poznejšimi amandmaji se je razširil na vse spletne strani, ki niso bile na kremeljski liniji.

Od letošnjega avgusta se morajo ruski blogerji, ki imajo več kot 3000 sledilcev, registrirati pri državni agenciji za regulacijo medijev in upoštevati pravila, ki veljajo za večje medijske družbe. Od februarja pa imajo državne oblasti pooblastila, da blokirajo katero koli spletno stran brez sodnega naloga. Med prvimi zaprtimi spletnimi naslovi sta bili domači strani dveh najglasnejših kritikov režima predsednika Putina.

Predsedniška knjižnica, ki nosi ime Borisa Jelcina, prvega ruskega predsednika in predhodnika Vladimirja Putina, je še sporočila, da je 27 knjižnic z vseh koncev Rusije že poslalo 50.000 knjig, ki jih bodo digitalizirali in iz katerih bodo sestavili alternativno Wikipedijo.