Seštevek ljudi, ki dnevno spremljajo televizijo in uporabljajo internet, je približno enak. Ocenjuje se, da jih je pri nas okoli 700.000. Vendar pa je t. i. prime time, torej tisti glavni del, ko oglaševalci lahko pritegnejo pozornost večine javnosti, izrazito v korist spletu, izhaja iz analize, ki jo je včeraj na dogodku Oglaševalske zbornice predstavila družba iGRP adv.
Prvi val spremljanja spletnih strani je zjutraj med 7. in 9. uro, torej v času, ko se pripravljamo na delovni dan in brskamo po spletu. Kmalu sledi že drugi veliki val: v času kosila. Nato še tretji: zvečer, ko se dan umiri in imamo čas v miru prebrati vse tiste zanimive članke, ki nam jih ni uspelo prej. Ljudje so torej pred splet prikovani vse od 7. ure zjutraj do večernega odhoda v posteljo. Analitiki v omenjeni družbi so izračunali, da je v tem obdobju vsako uro na spletu okoli 100.000 Slovenk in Slovencev.
Televizija čez dan gledalcev skoraj nima
Kaj pa televizija? Njihov prime time je med 18. in 22. uro. To je v času, ko ljudje ne načrtujejo tekočih dnevnih nakupov. Pri spletnem oglaševanju te težave ni, saj oglaševalci čez dan dosegajo kupce, pojasnjuje Gregor Gorenc iz iGRPadv: »Nagovarjati ljudi, preden gredo v trgovine, preprosto mora dati učinke.«
Razlika v korist oglaševanja na spletu je tudi na področju pozornosti, ki jih kupci namenijo oglasom. Že ponarodela je tista, da je med televizijskimi oglasi čas za vece in sprehod do hladilnika. To je zdaj tudi dokazano. Povprečna dolžina izpostavljenosti TV-oglasom je dve minuti, spletnim oglasom pa kar 20 minut. »Čas, prebit z oglasom, drastično veča tudi zaznavanje oglasa«, dodaja Gorenc.
Na včerajšnji predstavitvi raziskave Moss je bilo ponovno izpostavljeno: Slovenija se lahko primerja le s kakšno Hrvaško, za razvitimi pa smo še zelo daleč.
Pri nas še vedno prepričanje, da je »teve zakon«
Slovenija v primerjavi z zahodnimi in s severnimi državami še vedno zaostaja na področju spletne penetracije kot tudi spletnega oglaševanja. Kot je povedal predsednik izvršnega odbora MOSS (to je organizacija, ki uradno meri dosege domačih spletnih strani) Zoran Savin, so investicije v spletno oglaševanje pri nas majhne, v zadnjih kriznih letih pa so v nasprotju s tujino zabeležile še dodaten upad. Lani je spletno oglaševanje tako doseglo le 19 milijonov evrov, kar je sicer več kot leta 2012, ko je znašalo 16 milijonov evrov, a tretjino manj kot v letu pred tem.
Spletno oglaševanje pri nas predstavlja manj kot deset odstotkov celotne oglaševalske pogače, kar je primerljivo z drugimi državami južne Evrope, kjer je televizija daleč na prvem mestu. Na zahodu pa je razmerje bistveno drugačno – ocene v Veliki Britaniji kažejo, da bodo investicije v digitalno oglaševanje prihodnje leto predstavljale že polovico vsega oglaševanja.
Ste za splet? Pozor, Google ni najboljši!
Razlike glede učinka obstajajo tudi znotraj spletnega oglaševanja. Ameriški spletni velikan Google ni samo iskalnik, ampak upravlja tudi mrežo za oglaševanje, poimenovano AdWords. Mnogo podjetij in posameznikov je pritegnil z enostavno uporabo tega orodja: "naklikaš" nekaj besedila, v katerem pohvališ svoj izdelek ali storitev, ter določiš oglasni znesek. Toda, kot je v včeraj objavljeni študiji priznal kar Google sam, gre pri njem več kot 56 odstotkov oglasov v nič! Oziroma povedano po domače: več kot polovice oglasov v AdWordsu ne vidi nihče. Oglaševanje v tujih mrežah zato ni vedno čisto zlato.
