Prvi z maketo stare lošinjske jadrnice

V družini Trenc so bili že pred stoletji pomorci. Kapitani in pomorski oficirji, med njimi celo veliki admiral avstro-ogrske flote Anton Haus. Naključje je hotelo, da so pred 57 leti v Nerezinah na otoku Lošinj kupili in obnovili tristo let staro kamnito hišo. Imenovala se je pri Jiedrov, eden njenih zadnjih lastnikov je bil namreč pomorec. Imel je tudi trgovsko jadrnico tipa loger z istim imenom, ki je vrezana v ometu na fasadi hiše. Prav ta upodobitev na hiši je bil eden izmed razlogov, da je upokojeni redni profesor strojništva, dr. Ferdinand Trenc začel še bolj poglobljeno raziskovati, s kakšnimi jadrnicami so pluli na severnem Jadranu, predvsem na Lošinju in Cresu.

Že pri petindvajsetih letih je očetu naredil maketo angleške ladje Bounty iz 18. stoletja, znane po uporu posadke, z odhodom v pokoj pa je našel še več časa za uresničevanje svoje ljubezni do morja in ladij. Prvi zapisi o lošinjskem pomorstvu in ladjedelstvu so razvidni le iz podatkov v matičnih knjigah, kjer so v glavnem vpisovali poklice. Prvi zapis ladjedelskega poklica, mojstra Šimuna Kovačiča, ki je reže v oplati jadrnic mašil (kalafatiral) z laneno prejo, izhaja iz leta 1596. Sledi zapis iz leta 1670 o ladjedelnici (škveru) v mestu Veli Lošinj. Sprva je imel primat v ladjedelništvu Veli, pozneje Mali Lošinj.

Otoka Lošinj in Cres sta bila v tem času porasla z bujnim gozdom, zato je največ ladij prevažalo les v Benetke. Središče trgovine z lesom je bilo v mestu Osor. Največ pa so trgovci in ladjarji zaslužili s prevažanjem soli iz Manfredonije in Barlette (Neapeljskega kraljestva) v hrvaške luke. Ta trgovina je pospešila razvoj lošinjskega ladjarstva.

Poleg tega je jadrnica tipa loger na hiši prof. Trenca, kličejo ga Nani, tudi na grbu Nerezin. Z logerji, hitrimi jadrnicami, kot pripoveduje Nani, so sredozemski ribiči potovali celo na ribolov polenovk v Severno morje, jih shranili v ledu in prodali tudi v sredozemskih državah, kot sta Španija in Italija. Tu se skriva tudi odgovor, zakaj je bakalar že od nekdaj priljubljena delikatesa v teh državah. Danes so logerji na Jadranu pogosto predelani v motorne izletniške ladje. Prav zdaj ladjedelnica v Nerezinah obnavlja lošinjski loger z imenom Nerezinac.

Jadrnice tipa loger so izdelovali po vsem Sredozemlju. Jadranski iz 19. in 20 stoletja se uvršča v skupino manjših trgovskih jadrnic vrste goleta. Bil je dvojambornik, dolg od 16 do 24 metrov, širok od 4 do 6 metrov, nosilnost je bila od 80 do 220 ton. Tiste, ki so jih izdelovali Lošinjani, so imeli svoje posebnosti, zato so jih poimenovali lošinjski logerji.

Prijateljske vezi z domačini iz Nerezin, proučevanje literature in ostalin so Nanija pripeljali tudi do cerkve sv. Antona Puščavnika v Velem Lošinju. Tu je na nagrobni plošči Blaža Gladaliča iz leta 1604 relief s prikazom jadrnice tipa grip.

Ustvaril 3D-modele jadrnic

S pomočjo narisa jadrnice grip iz knjige prof. Kozličiča Hrvatsko brodovlje in ob upoštevanju podatkov o oblikah jadranskih ladij tistega časa je dobil osnovo za oblikovanje 3D-modela te ladje. To je bil sploh prvi celovit model tega tipa in na njegovi osnovi je izdelal tudi maketo. In pozneje še eno. Pred tremi leti je Nani pripravil prvo razstavo v nerezinski cerkvi sv. Magdalene iz leta 1534, ki jo je družini Trenc omogočilo društvo izseljencev Hrvaške v ZDA, sv. Frane. Nani je razstavljal pet ladijskih maket in instalacijo z ribami škarpinami (bil je tudi izvrsten podvodni ribič), žena Barbara pa slike z morskimi motivi. V znak hvaležnosti je podaril jadrnico tipa grip, ta je danes razstavljena v cerkvi.

Odmevnost razstave v Nerezinah ga je vzpodbudila, da je letos na željo vodstva muzeja v Malem Lošinju sodeloval pri pripravi še druge razstave. Tokrat v Velem Lošinju, v pomorskem muzeju Kula. V atraktivnem stolpu iz 15. stoletja do oktobra predstavlja 500 let lošinjskega ladjarstva (od 16. do 20. stoletja). V znak plodnega sodelovanja je muzeju poklonil dve ladijski maketi.

Iz starejšega obdobja (15.–18. stol) sta izbrani in predstavljeni maketi jadrnic lošinjski grip in marsilijana ostra, ki sta služili predvsem prevozu tovora, v posebnih primerih so ju lahko uporabili tudi v vojaške namene. Tudi maketa marsilijane ostre je verjetno prvi izdelan model te vrste plovila sploh. Obdobje med 19. in 21. stoletjem predstavljata modela lošinjskega logerja ter bracere. Obe vrsti ladij sta značilno trgovski, s tem da je bil loger vitek in zelo hiter, bracera pa počasna, zaobljena, vendar je dobro tolkla valove in se skrila v manjše zalive ob nevihti.

Katere pa so še značilnosti marsilijane in bracere? Nani: »Ostre marsilijane so bile dolge okrog 18 metrov, široke 7,5 metra, njihova nosilnost pa je bila od 60 do 80 ton. Imele so dva jambora, nekatere tudi tri. Bracera naj bi se razvila iz antične tovorne ladje – navis rotunda, kot ime dobro opredeljuje njeno obliko, okrogla ladja. Ta tip jadrnic je v trgovski floti vzhodnega Jadrana 19. in 20 stoletja najbolj zastopan. Dolga je okrog 10 metrov, široka okrog 3,5 metra. Tradicionalna dalmatinska bracera je imela en jambor, severnojadranska pa tudi do tri. V ladjedelnicah v Rovinju in Piranu so izdelovali bracere z dvema in tremi jambori. Nekatere, stare 150 let, plovejo še danes in tovorijo mivko ali prevažajo izletnike.« Nani je doslej izdelal 15 maket. Za vse prej naredi podroben računalniško podprt 3D-načrt. Vse dela ročno iz lesa hruške, hrasta ali oreha. Vezane plošče ne uporablja. Maketa, ki jo dela tudi do 400 ur in je dolga okrog 400 mm, tehta le šestdeset dekagramov. Pregled jadrnic lošinjskega akvatorija bo v kratkem zaokrožil še z dvema maketama: medulinske ladje iz 15. stoletja in severnojadranske trabakule iz 20. stoletja.