Leto, ki je skoraj že pozabljeno, je bilo za slovenski avtomobilski prostor razmeroma ugodno. Domača industrija je ustvarila skoraj štiri milijarde evrov prihodkov, prodaja novih osebnih avtomobilov je malenkost zaostala za številko 60.000, kar je bilo za dobrih šest odstotkov več kot predlani. Vse lepo in prav? Niti ne.
Lani si je nove osebne avtomobile omislilo 59.450 slovenskih kupcev. V primerjavi z 2014. je to 6,1 odstotka več, kar je zadovoljiv rezultat in morda dokaz, da se Slovenija po nekaj slabih letih pobira tudi na tem področju. Toda sliko kazijo oziroma meglijo tako imenovane enodnevne registracije novih avtomobilov.
Prenapihnjene številke
Ta pojav ni slovenski izum, pri čemer je znano, da kupcem ne škoduje, pomaga pa uradnim predstavnikom tujih avtomobilskih tovarn do dodatnega zaslužka in hkrati napihne domačo prodajo. Kako poteka? Ob koncu meseca registrirajo nove avtomobile kot prodane na slovenskem trgu, v resnici pa jih odpeljejo na tuje, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, tudi v države Beneluksa, morda v Italijo ipd. Torej na tiste trge, kjer so cene nekoliko višje kot pri nas (zato dodaten zaslužek), hkrati pa jih slovenska statistika vodi kot prodane tu. Po nekaterih ocenah so uradne številke o prodaji na domačem trgu zato precenjene oziroma napihnjene za 20 ali celo 30 odstotkov.
Kakor koli že, lani je pri nas najbolje prodajal Volkswagen (VW). Za avtomobile te tovarne, ki se je zapletla v izjemno odmeven škandal Dieselgate, se je minulo leto odločilo 9159 kupcev. Rekli bi lahko, da afera drugi največji avtomobilski tovarni na obli (spredaj je japonska Toyota) vsaj pri nas skoraj ni škodovala. Na drugem mestu je bil francoski Renault z 8403 avtomobili, tretja je bila češka Škoda (5358), četrti nemško-ameriški Opel (4357), na petem Ford (3673). Med redkimi večjimi tovarnami, ki so imele lani slabši rezultat kot v 2014., so bili Peugeot (3103 ali 200 vozil manj), romunska Dacia (2688, minus 245) in Citroën (2469 ali 609 vozil manj).
Med japonskimi avtomobilskimi hišami je bil pri nas v ospredju Nissan s skupno prodajo 2935 vozil, največja tovarna na obli, že omenjena Toyota, pa je prodala 1997 avtomobilov. Po svoje je bil zanimiv boj med tremi nemškimi premijskimi avtomobilskimi imeni, torej münchenskim BMW, ingolstadtskim Audijem in stuttgartskim Mercedes-Benzom. Prvi je lani prodal 1678 vozil, drugi 1547, tretji pa 1024. Omenimo še Porscheja (44 vozil), ameriško Teslo (osem tesel S), v slovenskih garažah pa se je znašlo tudi osem novih jaguarjev.
Lestvica najbolje prodajanih avtomobilov se ni spremenila že leta, kar seveda velja za ožji vrh. Tam še naprej gospodari Renaultov clio (4369), drugo mesto je skoraj rezervirano za VW golfa (2803), tretje pa za še enega volkswagna, pola (2064). Med petimi najbolje prodajanimi avtomobili sta bili prav tako škodi octavia (2019) in fabia (1653), kar med drugim pomeni, da koncern VW obvladuje vrh najuspešnejših avtomobilov na našem trgu.
Največ avtov je bilo lani prodanih v nižjem razredu (19.645), 29,3 odstotka. V nižjem srednjem je bil posel prav tako ugoden (15.401 ali 25,5 odstotka skupne prodaje), prodaja majhnih enoprostorcev pa je vse skromnejša (6527). Posel cveti pri srednjevelikih športnih terencih (suv), saj se je zanje odločilo 6369 kupcev oziroma 1005 več kot leto prej! Skoraj enako rast dosega tudi prodaja majhnih suvov (1658 ali 902 več), kar kaže, da je dogajanje pri nas dokaj podobno tistemu na številnih drugih evropskih avtomobilskih trgih.