»Koder hodil boš z njim, vedi, da si le piratskega naroda sin.« Tudi tako bi lahko parafrazirali legendarno pesem Tomaža Domicelja, ki je bil eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel opozarjati na neurejene razmere na področju avtorskih pravic. No, da ne zaidemo predaleč, Slovenci imamo malce svojevrsten pogled na avtorske pravice, ki izvira iz časov nekdanje skupne domovine, kjer je bilo povsem normalno, da si šel na tržnico in kupil par kaset s posneto glasbo, računalniškimi igrami ali filmi. Ali pa prve videoteke, kjer si za majhen denar dobil zdrajsane kopije tako svetovnih uspešnic kakor nizkoproračunskih grozljivk in akcionerjev.
Novi časi
A to so bili drugi časi. Zdaj imamo urejeno zakonodajo, ki (vsaj na papirju) varuje avtorske pravice in avtorje, navade pa se niso prav močno spremenile. Ste si v zadnjem času doma ogledali kak nov film ali televizijsko serijo? Ste na telefonu poslušali nov hit? Imate na računalniku naložene windowse? Ste plačali za vse to? Razlika je le v novih virih. Filme in glasbo vlečemo z interneta, pri čemer se sklicujemo na to, da gre le za izmenjavo datotek, ali pa gremo na youtube, kjer se najde tudi kup piratskih vsebin, preden jih najdejo administratorji in zaprejo povezavo, operacijski sistem pa smo si naložili z zgoščenke, ki nam jo je dal kolega.
Statistika je zgovorna. Po podatkih mednarodne organizacije MUSO smo v Sloveniji v lanskem letu izvedli več kot 102 milijona dostopov do nelegalnih glasbenih, filmskih ali televizijskih vsebin, kar pomeni, da si je vsak Slovenec, naj bo upokojenec ali dojenček, v povprečju s spleta brezplačno potegnil kar 51 datotek, za katere bi sicer moral plačati. In v to statistiko niso vštete literatura, programska oprema, igre in še kaj. In številke znajo biti še višje, saj so pri MUSO upoštevali le obiske, ki so trajali najmanj pol ure, v tem času pa lahko uporabnik v času hitrih internetnih povezav s spleta prenese oziroma »izmenja« več kot le eno datoteko.
Sto milijonov evrov izpada
Kakor opozarjajo pri Združenju imetnikov pravic Slovenije (ZIPS), katerega poslanstvo je spodbujanje zakonite uporabe intelektualne lastnine, se uporaba legalno pridobljenih vsebin na zahodu vsako leto povečuje, v Sloveniji pa je ravno nasprotno, saj se večino varovanih del pridobiva na nelegalen način. »Če bi več kot sto milijonov obiskov nelegalnih spletnih strani spremenili v evre, bi to pomenilo več kot sto milijonov evrov izpada sredstev. Ker pa se v enem obisku spletne strani glede na hitrost interneta lahko pretoči več del, zna biti ta številka precej višja,« je na nedavni tiskovni konferenci povedal generalni sekretar ZIPS Saša Lušić. Po njegovih besedah negativnih posledic za nelegalno uporabo avtorskih del ni, legalna ponudba se pojavlja šele v zadnjih letih, prav tako ni sistemske rešitve za preprečevanje piratstva, kot je to razvito v Italiji ali Nemčiji.
Ko so ustvarjalcem in imetnikom pravic odvzeti kritični prihodki zaradi kraje, opozarjajo pri ZIPS, se poslabšajo razmere in znižajo sredstva za ustvarjanje novih avtorskih izdelkov, pri ustvarjalcih pa se posledično izgubljata možnost in volja po novem ustvarjanju, kar prav tako pripelje do zmanjšanja novih avtorskih vsebin. »Vsi imamo koristi od pestre in raznolike izbire avtorskih vsebin. Zagotovili jih bomo lahko le s spoštovanjem in podporo avtorskega dela kreativnih ljudi sedanje in prihodnjih generacij,« poudarjajo pri ZIPS.
Po Lušićevem mnenju število naročnikov na legalne ponudnike avtorskih del v Sloveniji ne more nadomestiti izpada pri trženju fizične prodaje teh del. Po drugi strani imajo piratske strani oziroma »strani za izmenjavo datotek« precejšnje prihodke v oglaševanju, a se večina oglaševalcev tega niti ne zaveda, ker so samodejno oglaševani prek Googlovega sistema.
Kot možne rešitve je Lušić navedel ozaveščanje uporabnikov interneta, da so avtorska dela intelektualna lastnina posameznika, večje spoštovanje do ustvarjalnosti in zagotovitev kakovostnih legalnih možnosti za spremljanje vsebin na spletu. Od države pričakujejo sistemske rešitve za izvajanje ukrepov v primeru nelegalne uporabe del. Slovenija zaradi piratstva po njegovih besedah trpi veliko gospodarsko škodo, izgubo delovnih mest in davčnih prihodkov, na dolgi rok pa uničuje domačo ustvarjalnost in kulturo.
Legalno do avtorskih del
Do glasbe, filmov, televizijskih nanizank in preostalega lahko po spletu dostopamo tudi legalno. Tudi v Sloveniji si lahko že za nekaj evrov na mesec zagotovimo neomejen in takojšen dostop do glasbe, kakršnega ponujajo servisi, kot so Itunes, Deezer in Tidal, pri filmskih pa sta najbolj znana tuja HBO in Netflix ter Pro Plusov Voyo, ki ima več kot 40.000 naročnikov. Zaradi vse večje in hitrejše spletne dostopnosti se bo povpraševanje po storitvah na zahtevo v prihodnjih letih še posebno na mobilnih aplikacijah povečalo, napovedujejo v ZIP. Težava je le slabša ponudba tujih ponudnikov, kot je Netflix, za slovenski trg v primerjavi z zahodnjaškim. A tudi to se počasi spreminja na bolje.
