Nič več tako, kot je bilo?

Če bi preroško zapisali, da zaradi škandala Dieselgate tako Volkswagen kot avtomobilska industrija nikoli več ne bosta takšna, kot sta bila, bi bila ta napoved oziroma trditev preprosto zgrešena. Na pragu razvojne prelomnice se namreč opotekata že kar nekaj časa. Morda ju bo škandal zgolj potisnil čeznjo – proti novi razvojni paradigmi.

Več bencina in elektrike

Zelo verjetno takšni, kjer se bo delež avtomobilov z dizelskim motorjem sprva začel nižati na račun naraščanja števila vozil z energetsko čedalje učinkovitejšimi in prostorninsko skromnejšimi bencinskimi stroji. V drugi fazi odprave prevlade motorja z notranjim izgorevanjem pa bodo v ospredje začele voziti že dlje napovedujoče alternative. Sprva zlasti električni pogon, pozneje verjetno gorivne celice.

Obrat bo zaradi afere dobil časovni pospešek, zaradi česar bodo njegovi stroški še narasli. Avtomobilska industrija je namreč že zdaj ena najkonkurenčnejših panog na svetu, kjer so vlaganja v razvoj in produkcijo astronomska. Ta so se samo v VW, ki z več kot 11,5 milijarde evrov za to dejavnost nameni največ v panogi, v zadnjih petih letih povečala za 80 odstotkov. Tako ne preseneča, da osrednja znamka VW, ki je znotraj koncerna nosilec razvoja in raziskav, že nekaj časa boleha za nizko profitabilnostjo. Koncern VW je denimo minulo leto sklenil s triodstotno maržo iz poslovanja, njegov najbližji tekmec, japonska Toyota, pa je dosegel 8,9 odstotka. Dejstvo, da so stroški razvoja in produkcije preprosto previsoki ter da bodo v prihodnje, zaradi pospešenega razvoja pogonskih alternativ na eni strani in postopnega opuščanja že zdavnaj stroškovno amortiziranega motorja z notranjim izgorevanjem na drugi, še intenzivnejši, je tako druga neizbežna posledica preoblikovanja industrije, ki jo je sprožil – ne pa povzročil – Dieselgate.

Več denarja kot ZDA

Temeljita prevetritev, izčiščevanje, konsolidacija industrije in ne nazadnje zaton nekaterih njenih nekonkurenčnih proizvajalcev, ki tega paradigmatskega obrata ne bodo zmogli, so pri tem neizogibni.

Če je Dieselgate le potisk v smeri že nekaj časa napovedujočih sprememb, pa vzroki tičijo v samozavestnem vstopanju novih, disruptivnih akterjev v avtomobilski posel. To so družbe, ki so še nedavno resda veljale za popolne analfabete avtomobilizma, vendar so z vidika kapitala in znanja na področju robotike, informacijske tehnologije, kvantne računalniške tehnologije, (samo)učenja strojev ter preostalih prebojnih tehnologij tretjega tisočletja daleč pred uveljavljenimi imeni avtomobilske industrije. Google, Apple in delno tudi neverjetno uspešni Tesla, katerega lastnik je milijarder in podjetniški vizionar Elon Musk, so moderna, globalna, prodorna in kapitalsko izjemno močna podjetja, ki krepijo svojo navzočnost v mnogo zanje netipičnih industrijskih panogah.

Med drugim tudi v avtomobilski, kjer kalifornijskim tehnološkim gigantom z nepredstavljivim kapitalom – samo Apple ima s 76 milijardami dolarjev več kapitalskih rezerv kot ZDA – ne bo težko v svoje vrste privabiti avtomobilskih inženirjev stare šole. Ti z vidika mehanike vedo in znajo izjemno veliko, s stališča uporabe moderne informacijske tehnologije v avtomobilih pa neprimerno manj. Zgovorno je dejstvo, da so se v – uspešen – lov za najboljšimi talenti tradicionalne avtomobilske industrije v zadnjem letu pognale vse tri ameriške družbe, medtem ko je Google lani začel preizkušati svoj samovozni avtomobil v realnih razmerah kalifornijskega prometa. Kakšen bo vpliv Volkswagnove afere Dieselgate na podobo avtomobilske industrije v 21. stoletju? V ospredje so se začele voziti že dlje napovedujoče alternative, zlasti električni pogon, tudi gorivne celice. VW je z novim letom vstopil v prvo fazo sanacije odprave posledic goljufanja z izpusti na vozilih. Postopek odprave sporne programske opreme, ki zadeva kar 11 milijonov vozil po svetu, naj bi potekal pod ostrim očesom prvega moža znamke Volkswagen Herberta Diessa.