Starši so pogosto v skrbeh, kaj počno otroci na spletu, kaj se jim lahko zgodi, kakšne nevarnosti prežijo nanje. A pravzaprav je mularija vsaj s tehničnega vidika dobro obveščena o varnosti na spletu, če že nima ovir pri objavljanju najrazličnejših bedarij. Vsak najstnik bo vedel, da mora telefon zakleniti z najmanj štirimestno kodo pin, na različnih računih uporabljati različna gesla, na računalnik pa namestiti protivirusni program. Pri starejših pa je drugačna pesem.
Dovzetnejši za prevare
Kakor je pokazala nedavna raziskava mednarodnega podjetja za spletno varnost Kaspersky Lab in družbe za tržne raziskave B2B International, v kateri je sodelovalo 12.546 uporabnikov interneta z vsega sveta, starost vsaj na spletu ne prinaša modrosti. Pokazalo se je, da je vedenje ljudi, starejših od 55 let, na spletu lahko nevarno in da so dovzetnejši za spletne prevare. Veliko uporabnikov, starih več kot 55 let, na spletu nakupuje, uporablja spletno bančništvo in prek spleta komunicira z najbližjimi, pri čemer pa ne poskrbijo za zaščito, zato postanejo potencialna tarča kriminalcev.
Čeprav ljudje iz te starostne skupine statistično gledano bolj verjetno nameščajo varnostne rešitve na svoje računalnike, pa ne poskrbijo za zaščito mobilnih naprav, prav tako pa za večjo varnost ne prilagodijo svojega vedenja na spletu. Raziskava je pokazala, da, na primer, izbirajo visoko zaščito v nastavitvah na družabnih omrežjih, v brskalniku pa imajo nastavljeno manj visoko kot druge starostne skupine (30 proti 38 odstotkom). Redkeje izkoriščajo varnostne funkcije, ki jih omogočajo njihove naprave: le 28 odstotkov jih na pametnih telefonih uporablja funkcijo Poišči mojo napravo, še manj, samo 10 odstotkov, pa se jih v splet povezuje prek navideznega zasebnega omrežja (VPN), ki omogoča precej večjo varnost. Med uporabniki vseh starosti jih funkcijo Poišči moj telefon in programe VPN v povprečju uporablja 42 in 16 odstotkov.
Starejša generacija internet uporablja za različne namene. Kar 94 odstotkov starejših od 55 let redno uporablja elektronsko pošto, prav tako si s spletom pomagajo pri vsakodnevnih aktivnostih, pri čemer kar 90 odstotkov starejših od 55 let uporablja spletne trgovine in spletne bančne storitve. Povprečni podatek za vse starostne skupine je nižji, in sicer 84 odstotkov.
Brez strahu
Kljub aktivni uporabi interneta pa le 49 odstotkov starejših od 55 let skrbi njihova ranljivost pri spletnem nakupovanju, velika večina (86 odstotkov) pa jih sploh ne verjame, da lahko postanejo žrtve kiberkriminalcev. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da je 40 odstotkov vprašanih na spletu že kdaj javno razkrilo svoje finančne podatke, medtem ko jih je to v povprečju v vseh starostnih skupinah storilo le 15 odstotkov.
Zaradi pomanjkanja veščin za varno uporabo spleta so starejši od 55 let slabše pripravljeni na spletne nevarnosti, ugotavlja raziskava Kasperskyja in B2B International. Petina vseh sodelujočih uporabnikov interneta je povedala, da ima starejše sorodnike, ki so se že srečali z zlonamerno programsko opremo, 14 odstotkov uporabnikov je izpostavilo, da so starejši svojci že nasedli lažnim obvestilom o dobitku nagrade, sorodniki 13 odstotkov sodelujočih so na spletu delili preveč osebnih informacij, 12 odstotkov anketirancev pa je potožilo, da so njihovi starejši sorodniki postali žrtev spletnih prevar, prišli v stik z neprimerno vsebino in komunicirali z nevarnimi neznanci.
Andrei Mochola, vodja oddelka varnostnih rešitev za končne uporabnike pri Kaspersky Labu, zato poziva starejše uporabnike interneta, »naj postanejo pozornejši na nevarnosti na spletu in naj okrepijo veščine za njegovo varno uporabo. Hkrati spodbujamo mlajše uporabnike, naj pomagajo sorodnikom in prijateljem pri varnejšem vedenju in zaščiti pred kibernetskimi kriminalci.«
Kaj lahko storimo
Za začetek je treba varovati svoje geslo oziroma gesla. Prvi korak je izbira gesla, ki ga ne bo lahko uganiti. Najbolje je, da uporabimo mešanico velikih in malih črk ter številk, po možnosti še simbolov. Če si kaj takšnega težko zapomnimo, gesla nikar ne zapišimo na listek in ga vtaknimo v denarnico. Strokovnjaki za spletno varnost priporočajo, da si izmislimo neko frazo, ki nam osebno nekaj pomeni, in iz nje, denimo, potegnemo le prve črke. Z malo iznajdljivosti lahko hitro dobimo odlično in varno geslo.
Ne odpirajmo datotek, ki nam jih po elektronski pošti pošljejo neznanci. V njih se kaj lahko skriva zlonamerna koda v obliki virusa, trojanskega konja ali črva. A kaj ko se včasih zgodi, da od osebe, ki jo poznamo, prejmemo nenavadno sporočilo s čudno priponko. Vedno in res vedno je treba pozorno prebrati, kaj piše v sporočilu, saj znajo razni škodljivi programi sami razpošiljati okužene datoteke ljudem iz spletnih adresarjev, po navadi pa jih izda zelo nenavaden jezik oziroma štorast samodejni prevod nekega sporočila. Če nismo prepričani, preverimo, ali nam je znanec res poslal to sporočilo, in ga vprašajmo, kaj je v njem.
Pri spletnem nakupovanju pazimo, da je povezava varna: to ugotovimo zelo preprosto: pred naslovom spletne strani bo na začetku pisalo https://. Kupujemo pri preverjenih in zanesljivih trgovcih prek varne povezave in nikoli ne pošiljamo številk kreditnih kartic po elektronski pošti ter jih ne objavljamo na družabnih omrežjih in aplikacijah za takojšnje sporočanje.
Na mobilni napravi vedno uporabljamo vsaj neko obliko zaščite v obliki kode pin, gesla ali prstnega odtisa. Poleg tega je pametno v brskalniku vključiti možnost Ne sledi, ki spletno stran pozove, naj ne zbira podatkov o nas. V Googlovem chromu to možnost najdemo v Nastavitvah v zavihku Zasebnost, v Applovem safariju pa v Settings in Safari, kjer vključimo Do Not Track. Zelo dobro pa je imeti vključeno možnost Poišči moj telefon (android: Nastavitve: Zaklenjen zaslon in varnost, Poišči mojo napravo) ali Find My iPhone (iOS: Settings, iCloud, Find My iPhone), s katero lahko s pomočjo vdelane GPS-enote prek spleta najdemo izgubljen ali ukraden telefon, ga od daleč zaklenemo ali celo pobrišemo celotno vsebino.