Ne pozabimo na zvok

Kdor si je v zadnjem času privoščil novo televizijo 4K UHD, je kmalu ugotovil, da vsebin v tako visokem formatu ni ravno na pretek. Precej drugače je pri prostorskem zvoku, ki je že dolgo na zelo visokem nivoju, pri čemer je na trgu kup AV-sprejemnikov, ki so sposobni predvajati vse mogoče zvočne formate. V bistvu je za dober prostorski (filmski) zvok dovolj že običajni sistem petih zvočnikov in enega nizkotonca, za katerega ni treba odšteti ravno vsega premoženja. Seveda vsak film ne izkorišča prostorskega zvoka, kakor bi ga lahko, tukaj pa je nekaj primerov, ki v domači dnevni sobi pričarajo tisti zvok iz kinodvorane.

Pobesneli Max: Cesta besa (Mad Max: Fury Road) prinaša dve uri visokooktanske akcije, pri čemer je nenehno vizualno bombardiranje pospremljeno z odličnim zvokom. Zato ni čudno, da je novozagnani Pobesneli Max lani prejel oskarja za najboljše mešanje zvoka in še oskarja za najboljšo montažo zvoka.

Tron: Zapuščina (Tron: Legacy) morda ni zadovoljil navdušencev nad kultnim Tronom iz osemdesetih let, a film je poslastica tako za oči kot za ušesa. Že filmska glasba francoskega elektronskega dvojca Daft Punk je vredna poslušanja, delo, ki so ga v zvok in posebne učinke vložili v Lucasfilmovem studiu Skywalker Sounds, pa si je leta 2010 prislužilo nominacijo za oskarja za najboljšo montažo zvoka.

Izvor (Inception), ki je med prvimi uporabil tisti zlovešči nizki rogovski zvok, ki ga zdaj uporabljajo v skoraj vseh znanstvenofantastičnih spektaklih oziroma napovednikih zanje, je drugemu Tronu ukradel oskarja za montažo zvoka, in to upravičeno. Zvok v filmu igra še kako pomembno vlogo, saj gledalcu vseskozi daje namige. Če Izvora še niste videli, si ga le oglejte in dobro prisluhnite.

Wall-E je, tako kot večina Pixarjevih animiranih filmov, prava umetnina, tako vizualno kot zvočno. Oblikovalec zvoka Ben Burtt, znan po svojem delu v Vojni zvezd, Indiani Jonesu in E. T.-ju, je razložil, da je za Wall-E-ja ustvaril več zvočnih datotek kakor v katerem koli filmu doslej. Kakor je povedal, je moral razviti cel svet zvokov, saj ima vsak gib Wall-E-ja in drugih robotov lasten zvok.

Ostrostrelec (American Sniper) je še eden izmed dobitnikov oskarja za najboljšo montažo zvoka. V nasprotju z drugimi vojnimi filmi, ki gledalca bombardirajo s silnimi eksplozijami in z milo rečeno pretiranimi poki strelnega orožja, Ostrostrelec temelji na prefinjenem in realističnem zvoku, ki nas popelje od adrenalina polnega bojišča do napete tišine v junakovem domu.

Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan) je leta 1999 pobral tako rekoč vse glavne nagrade za filmski zvok: od oskarjev za montažo in mešanje zvoka prek nagrade združenja CAS za izjemen dosežek na področju zvoka do (ameriške) zlate role za najboljšo montažo zvoka. Z uporabo realističnega zvoka (čeprav le nekoliko bolj akcijskega kot v Ostrostrelcu) je Reševanje vojaka Ryana gledalca postavilo na samo bojišče. K temu je prispevala tudi popolna odsotnost glasbene spremljave med bojnimi prizori.

V Bombni misiji (The Hurt Locker) je podobno kot pri Reševanju vojaka Ryana manjkala glasbena spremljava med bojnimi sekvencami, saj je bil poudarek na realizmu. Večino zvoka so posneli na prizorišču snemanja v Jordaniji, pravi Paul Ottosson, ki je pri filmu nadzoroval oblikovanje, montažo in mešanje zvoka.

Vitez teme (The Dark Knight) je še eden od dobitnikov oskarja za najboljšo montažo zvoka. Rjovenje batmobila je sestavljeno iz rjovenja in renčanja divjih živali, zmešanega s hrumečim zvokom dirkalnih čolnov. Intenzivna in dramatična glasbena spremljava pa tudi od tistega, ki je film že videl, zahteva vnovičen ogled v domačem kinu.

Medzvezdje je – mimogrede, poleg Izvora in Temnega viteza že tretji film režiserja Christopherja Nolana na tem seznamu – morda malce nenavadna izbira, saj je bilo namenoma zmešano tako, da so v ospredju glasba in zvočni učinki, pri čemer so dialogi pogosto zadušeni, kar pa filmu daje realistični občutek.

Gravitacija (Gravity) je spremenila standarde za filme, ki se dogajajo v vesolju. Glasba je bila spisana posebej za Dolbyjev standard atmos. Ko se Sandra Bullock vrti v breztežnostnem stanju, glasba sledi njej oziroma gledalcu/poslušalcu. Vesoljski filmi vsebujejo veliko tišine oziroma glasbe, ki nadomešča tišino, saj se zvok v vakuumu ne prenaša. Zvok se lahko prenaša skozi predmete v obliki vibracij, kar so zvočni oblikovalci Gravitacije izkoristili do popolnosti.

Pripravimo si torej pokovko in pijačo, zleknimo se pred televizor in uživajmo tudi v dobrem zvoku, filmski glasbi in zvočnih učinkih. O sami opremi pa kdaj drugič.