V sredo se je v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v raziskovalnem središču Cern blizu Ženeve v Švici pisala zgodovina znanosti. Po trku dveh protonov, ki sta se po 27-kilometrski napravi 100 metrov pod zemljo skoraj s svetlobno hitrostjo pognala drug proti drugemu, so odkrili nov delec. »Kot laik bi rekel, da smo ga ujeli,« je v sredo pred polnim avditorijem dejal Rolf Heuer, generalni direktor ustanove. S tem je imel v mislih sloviti Higgsov bozon, poslednji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. »Prišli smo do mejnika v našem razumevanju narave.«
Podobno kot elektron
Številni znanstveniki odkritje primerjajo s prvim pristankom na Luni ali Kolumbovim odkritjem novega sveta. Najbolj zanimiva pa je primerjava z odkritjem elektrona. Njegov obstoj so prvič napovedali 1838, potrdili so ga šele 60 let pozneje. To odkritje je bilo osnova sodobne znanosti in temelj tehnologije. Elektrika je postala nepogrešljiv del našega življenja – od televizorjev do medicine.
Škotski fizik Peter Higgs je obstoj bozona, ki ga imenujejo tudi božji delec, odkril daljnega leta 1964, potrdili pa so ga skoraj pol stoletja pozneje. Lahko le ugibamo, kako bo vplival na naše življenje, glede na izkušnje z elektronom pa bi lahko bil vpliv tega odkritja na meji znanstvene fantastike, ki bi človeštvo popeljal do danes še nemogočih ter neverjetnih izumov.
Higgsov bozon je zadnji manjkajoči del sestavljanke, tako imenovanega standardnega modela, ki opisuje osnovne gradnike vesolja. Drugih 11 delcev, ki jih predvideva, smo že odkrili. Če ne bi obstajal, bi pomenilo, da je tovrstni model napačen in bi se morali pri razlagi sveta vrniti k izhodišču. Po teoriji se je po velikem poku vesolje shladilo in pojavila se je nevidna sila, imenovana Higgsovo polje. To je predhodnik vesolja, sestavljen iz nešteto drobnih delcev oziroma Higgsovih bozonov. Če so drugi delci zašli v to polje, so dobili maso.
Skoraj dokazan
Profesor Higgs, ki ima 83 let in dela na univerzi v Edinburghu, je bil na svečani predstavitvi izidov trka, ki sta ga v torek zjutraj pripravili dve ekipi strokovnjakov, ki druga za drugo nista vedeli. Obe sta potrdili obstoj novega delca, ki je najverjetneje Higgsov bozon. Zaradi pomembnosti odkritja se nihče ne želi prenagliti v izjavah. Zanimivo je, da je novi delec nekoliko lažji, kot so pričakovali.
Po nekaterih ocenah bi lahko trajalo tudi štiri leta, preden bi bili izsledki dokončno analizirani in bi bil obstoj bozona nedvomno potrjen. Res je, da od srede ne bi našli veliko strokovnjakov, ki bi temu nasprotovali. »Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo še v času mojega življenja. Družini moram naročiti, naj dajo šampanjec v hladilnik,« je po objavi ugotovitev povedal Higgs, ki je od ganjenosti potočil solze. Na odkritje se je odzval tudi sloviti fizik Stephen Hawking, ki je pred časom stavil 80 evrov, da Higgsovega bozona ne bodo nikoli našli: »To je pomembno odkritje, Peter Higgs zasluži Nobelovo nagrado.«
Po hipotezi je to osnovni delec, ki daje drugim delcem maso. Brez njega se ti ne bi mogli povezovati in tvoriti atomov, zvezd, planetov in ljudi. Do zdaj se je spretno izogibal odkritju, nemalo znanstvenikov je dvomilo o njegovem obstoju. Z odkritjem se bo poglobilo tudi naše razumevanje skrivnostne temne snovi, substance, ki tvori kar četrtino vesolja.
