IZUMITELJ

Mami Francki je obljubil, da pride domov umret

Objavljeno: 25.11.2012 21:11

Starosta slovenskih izumiteljev, 93-letni Peter Florjančič, je bil zvezda nedavnega kongresa inovatorjev v Avstriji.

»Odmevi na moje četrtkovo večerno zasliševanje na odru beljaškega kongresnega centra ob letošnjem evropskem sejmu inovacij so resnično spodbudni. Toliko telefonskih klicev že dolgo ni bilo. Nekateri nejeverni Tomaži so se najprej prepričali, ali je vse, kar sem pripovedoval o svoji življenjski poti in patentiranih, predvsem pa uresničenih izumih, resničnost ali le moja fantazija,« nam je zagotovil Peter Florjančič. Še vedno čil Blejec, ki bo 5. marca prihodnje leto star 94 let.

V pisarni, ki jo ima v pritličju hotela Kompas, sta mu v soboto zvečer delata družbo Tibor Zavrl, menedžer in koordinator vseh projektov, in mladi Goran Zelić. Tega je Peter izbral pred leti, da mu zamisli spreminja v otipljive izdelke.

Polila kraljevo desno roko

»Javnost verjetno ne ve, da se je Peter razšel z Inovacijsko razvojnim zavodom Peter Florjančič. A kaj, ko spletni brskalniki iskalcem še vedno ponudijo prav to spletno stran. Vendar je ta slepo črevo. Tisti, ki bi radi izvedeli, kaj se dejansko dogaja, lahko pridejo k nam, če poiščejo našo novo spletno stran, www.peter-florjancic.eu,« uvodoma opozori Tibor Zavrl.

Inovator z največ izumiteljskimi referencami – uresničil je 41 od 400 vloženih patentov – pove, da so bili načrti z zavodom, ki se še vedno kiti z njegovim imenom in avtogramom, čeprav zanj naš sogovornik ni dal dovoljenja, dobri, a kaj, ko ni bilo denarja za uresničevanje idej.

»Vizija, fantazija, ideja so bistveni za uresničevanje zamisli. Denar leži na cesti. Pobereš ga lahko le z idejo. Mi trije jih imamo in jih tudi znamo pripeljati do konca,« pravi Peter, ki kljub zelo opešanemu vidu ustvarja in ustvarja. Vrata v skrivnostni svet izumov mu je leta 1943 v Zürichu v Švici pomagal odpreti Jugoslovan judovskega rodu Emil Boral. »Kot tekstilec sem zasnoval lesene ročne statve za invalide. Emil je zanje vložil patent. S prodajo pravic sva dobila 300.000 frankov. Bogastvo je Boral razdelil po načelu meni dva, tebi eden,« se spominja slovenski Leonardo. »Po drugi svetovni vojni smo šli z družino iz Švice za nekaj dni v kneževino Monako. V Monte Carlo. Tam sem se povsem naključno spoznal z bogatim Egipčanom Ilhamijem Huseinom Pašo, desno roko kralja Faruka. Z ženo naju je vprašal, ali bi mu prodala hčer, ki ga je prejšnji dan nehote polila z vodo. Vzelo nama je sapo. Ponudbo sva seveda gladko zavrnila, a ostali smo v stikih. Leta 1947 sva s Pašo ustanovila podjetje Florilham. Verjel je vame, v moje ideje in je za uresničitev tega prispeval denar. Z njim je plačal tudi vse moje ustvarjalne napake. Ni izumitelja, ki bi bil brez njih,« pove Peter, rojen na Prdanci, gričku nad blejsko jezersko skledo na Rečici pri Bledu.

Ministri ne odgovarjajo

»Nekaj že mora biti tam gori. Na tako majhnem kraju smo zrasli kar trije uspešni posamezniki. Drugi je lastnik pekarne Planika (Drago Kenda, op. p.), tretji Jože Mermal Barončov, direktor BTC,« poudari Florjančič. Kot 12-letni fant se je spoznal z dve leti mlajšim princem Aleksandrom Karađorđevićem, ki je bil rojen in krščen prav na Bledu. Petrov ded, župan Bleda Jakob Peternel, doma z Dovjega, je na Bled prišel kot urar, prepričal hotelirja Ivana Kenda, naj proda premoženje v Sofiji in kupi grad, preden bodo to storili Avstrijci. »Kenda, poročen z mojo teto Marijo, je to 1918. tudi storil. Kupil je grad z jezerom in otokom, a leta 1937 mu je banka zasegla vse premoženje, ki je prešlo na Dravsko banovino,« razlaga Florjančič, ki je spomine na otroštvo nanizal v knjigi Zaljubljeni Bled in njegov otok sreče. Na trgu sta še dve knjigi o blejskem geniju: Skok v smetano in Ideja za milijon, slednjo prevajajo tudi v angleščino in nemščino. V pripravi so še: Srečna zgodba gospoda P. F., Strastna kri sreče, Med plesom je bil večji in Zaljubljeni Bled.

Na kongresu v Beljaku so pogovor Florjančiča in avstrijskega kuharja Josefa Zottra, ki slovi kot najbolj inovativni izdelovalec čokolad, zaradi ogromnega zanimanja s prvotne lokacije preselili v veliko kongresno dvorano. Beljačani Blejca poznajo in cenijo, ne nazadnje je imel v mestu v 60. letih prejšnjega stoletja dve delavnici, kjer so mu mizarji izdelovali prototipne modele.

Na veliko presenečenje je med pogovorom iz ovojnice potegnil nov, zaščiteni izdelek – zložljivo ptičjo krmilnico iz lahkega, obstojnega in do okolja prijaznega polipropilena, ki ga je mogoče pritrditi na okna. V Izoli je proizvodnja že stekla. »Izum postane to, kar ima v imenu, šele takrat, ko ga lahko kjer koli tudi kupiš. Ponekod pretiravajo z medaljami za izume. Pripovedujejo o paradnih konjih v gospodarstvu. Zame so to samo tista podjetja, ki nimajo dolgov. A pri nas s paradnimi konji žal ni tako. To lahko potrdim z nedavnimi izkušnjami z Bleda. Mnogi se oglašajo pri meni v pisarni. Pogovarjamo se, kako bi jim prišli naproti. Tibor jim je pošiljal predloge, kaj vse bi lahko naredili zanje, da bi rešili določen problem. Da bi imeli izdelek za trg. Pa si mnogi pozneje niso vzeli niti toliko časa, da bi nam odgovorili. Takšnim ni pomoči. Pisal sem tudi ministrom prejšnje in zdajšnje vlade. Nazaj so prihajala neodprta pisma,« z grenkobo dodaja Peter.

Fototapeta slavnih

Imel je pet državljanstev, v kneževini Monako je preživel 15 let razburljivih let. Leta 2000 se je z ženo Vereno vrnil domov. Na Bled. Mami Francki je to obljubil. Da pride domov umret. »Očitno sem prišel 13 let prezgodaj. Veste, jaz imam vsak dan rojstni dan, pa kljub temu še vedno delam. Nimam penzije. Velike vsote, ki sem jih zaslužil, sem tudi potrošil, a sla po ustvarjanju še vedno živi v meni.« Pokaže na fototapeto slavnih. Z njimi se je tako ali drugače srečeval v mondenem Monte Carlu. Veliko jih je tudi osebno poznal. Blejec s Prdance je užival v svetovnem centru glamurja in bogastva.

Gospodu z velikim G se še vedno dogaja. Kdo ve, kaj mu bo sporočila Sunita Williams, zdaj, ko se je po štirih mesecih vrnila z vesoljske postaje. Ga bo povprašala, ali ima še kakšno idejo za 21. stoletje?

Peter Florjančič je letošnji ambasador evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Tudi zato se odziva na povabila s terena in pripoveduje zgodbo Petra F., po kateri je režiser Karpo Godina pred 12 leti posnel film. In išče načine, kako industriji in turizmu ponuditi nove in predvsem uporabne izdelke. 

Upanje Sunite Williams

Petrovo pisarno krasi poster ameriške astronavtke slovenskega rodu, Sunite Williams. Pred letošnjim odhodom v vesolje mu je pisala: »Peter, upam, da sva si v sorodu. V čast mi je, da sem slišala zate !« In res: Sunitina mama, rojena Bohinc, je bila doma v Lešah pod Dobrčo v tržiški občini. Njen oče je bil poročen s sestro Petrovega očeta. Petrova vnukinja Francesca Riolo, ki živi v Parmi in dela kot sodelavka komisije za okolje v EU, pa je letos govorila o pobudah za manj onesnaženo blejsko jezero.

Sprejem turškega premierja

Maja letos je Recep Tayyip Erdogan, predsednik turške vlade, sprejel Petra Florjančiča v belem salonu GH Toplice na Bledu. Pogovarjala sta se o tem, kako je Mustafa Kemal Atatürk, oče moderne Turčije, leta 1918 na Bledu obiskal Petrovega strica Ivana Kenda. Spoznal ga je v Sofiji, kjer je imel Kenda, poznejši lastnik gradu, jezera in otoka, tri hotele. Atatürk je bil v letih 1912 in 1913 njegov gost.

Predstavitvene informacije