LJUBLJANA – V Raziskovalno-razvojnem centru, ki deluje znotraj AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, so oktobra na primeru britanske študije izvedli raziskavo med slovenskimi vozniki in voznicami. Bistveno vprašanje: ali slovenski vozniki in voznice vedo, kaj je treba narediti, ko v avtomobilu zasveti kontrolna lučka?
Poleti so v Veliki Britaniji naredili raziskavo, ki je pokazala, da so avtomobili v zadnjem času postali tako zapleteni, da velika večina voznikov (98 %) ne pozna pomena vseh osnovnih kontrolnih lučk na armaturni plošči. Del problema je gotovo povezan s tem, da se kontrolne lučke med proizvajalci vozil razlikujejo: med 15 najpogostejšimi vozili so našli kar 99 različnih kontrolnih lučk, od katerih jih je bilo samo 12 enakih pri vseh modelih. Največ različnih kontrolnih lučk po raziskavi ima mercedes benz razred E (41), najmanj pa nissan micra in volvo S40 (po 21).
Raziskava kaže, da med britanskimi vozniki 71 % voznikov ni prepoznalo kontrolne lučke za tlak v pnevmatikah, vsak 20. pa je menil, da gre za nekaj v zvezi z motornim oljem ali zavorami. Približno tretjina voznikov ni prepoznala kontrolne lučke za napako pri zračni blazini; 27 % pa jih je menilo, da vozilo obvešča, da niso pripeti z varnostnim pasom.
Drugi izsledki študije v Veliki Britaniji kažejo tudi na to, da se je v zadnjem letu približno četrtini voznikov med vožnjo prižgala katera od kontrolnih lučk, najpogosteje zaradi napak v delovanju motorja, prenizke količine motornega olja ali napake akumulatorja. Približno polovica (46 %) vprašanih med vožnjo ni vedela, kaj znak pomeni, v povprečju pa je trajalo kar 12 dni, da so to napako odpravili.
Slovenski vozniki bolje poznajo pomen kot britanski
Da bi ugotovili, koliko kontrolne lučke poznajo slovenski vozniki, so znotraj Raziskovalno-razvojnega centra AMZS Centra varne vožnje na Vranskem oktobru izvedli podobno študijo. V njej je sodelovalo 2745 voznic in voznikov. Uporabili smo istih 16 simbolov, kot so jih uporabili raziskovalci v Veliki Britaniji, dodali pa smo še simbol za dinamično kontrolo stabilnosti vozila, ki je poleg zavornega sistema ABS eden najpomembnejših elementov aktivne varnosti v vozilu.
Rezultati raziskave so pokazali, da slovenski vozniki bolje poznajo pomen kontrolnih lučk kot britanski. Medtem ko 98 % britanskih voznikov ne pozna pomena vseh osnovnih kontrolnih lučk v avtu, je takih 85 % slovenskih voznikov. Z drugimi besedami: najpomembnejše kontrolne lučke v vozilu pozna približno vsak 7. slovenski voznik.
Kontrolno lučko za tlak motornega olja (št. 2) je npr. poznalo 88 % slovenskih voznikov, lučko za (previsoko) temperaturo hladilne tekočine (št. 8) 94 % slovenskih voznikov, kontrolno lučko za polnjenje akumulatorja (št. 5) pa skoraj vsi sodelujoči v raziskavi (99 %). Več težav so imeli slovenski vozniki s prepoznavanjem kontrolne lučke za delovanje varnostnih blazin (št. 9): ta znak je prepoznalo 86 % voznikov, 14 % pa jih je menilo, da znak kaže odpet varnostni pas.
Slovenski vozniki so imeli težave tudi pri prepoznavanju znaka za samodiagnozo motorja (št. 6): znak je prepoznalo 73 % voznikov; ena šestina voznikov je menila, da lučka prikazuje težave s tlakom motornega olja (8 %) ali težave z nivojem hladilne tekočine (8 %).
Slovenski vozniki so imeli nekaj težav tudi s poznavanjem znakov za luči: indikator za sprednje meglenke (št. 13) je poznalo 59 % voznikov, 36 % jih je menilo, da gre za zadnje meglenke, majhen del vprašanih (odstotek) pa, da gre za dolge luči.
V povprečju potrebovali 9 dni za odpravo napake
Odgovori slovenskih voznikov so pokazali, da so se kontrolne lučke, ki kažejo težave z delovanjem motorja, kar pogosto prižigale: v zadnjem letu se je znak za samodiagnozo motorja prižgal pri 34 % voznikov, znak za polnjenje akumulatorja pri 24 % voznikov in znak za tlak motornega olja pri 20 % voznikov.
V povprečju je trajalo 9 dni, da so vozniki odpravili napako, zaradi katere se je kontrolna lučka prižgala.
S sodobno tehnologijo se v vozilih povečuje tudi število kontrolnih lučk in vozniki se res premalo zavedajo, da so v prvi vrsti namenjene predvsem njihovi varni in učinkoviti vožnji. Ker ima voznik v vozilu prvi kontakt s kontrolnimi lučkami, se mora pravilno in hitro odzvati na vsako lučko, ki se prižge. Nepravilna odzivnost ima lahko hude posledice za varnost voznika in preostalih udeležencev v prometu, povzroči pa lahko tudi dodatne okvare in s tem posledično višje stroške popravila.
Za lažje razumevanje kontrolnih lučk je vsako vozilo opremljeno z navodili za uporabo, kjer so natančno opisane kontrolne lučke in njihov pomen, zato voznikom svetujejo, da ob vklopu kontrolne lučke, katere pomena ne poznajo, nemudoma pogledajo v navodila ali pokličejo servis AMZS.
