Letalonosilka Ford:
333 metrov za 11 milijard $

Svoje pomorske sile z rekordnimi dosežki izpopolnjujejo le Kitajci, a v tekmo so znova stopile še ZDA. Pet let so gradili novo superletalonosilko, ki so jo tradicionalno poimenovali po enem od svojih predsednikov, novemu čudežu so nadeli ime pred 100 leti rojenega Geralda R. Forda (1913–2006), ki je med drugo svetovno vojno služil na letalonosilki USS Monterey pri Filipinih. Po novi superletalonosilki bo poimenovan še nov razred ford. Če je to tudi simbolno dejanje, izbor imena le nekoliko preseneča, saj Ford ni bil srečen in uspešen predsednik, vodenje ZDA je prevzel po izgubljeni vietnamski vojni in v globoki recesiji.

Grešno draga, a manj posadke

Projekt Ford so začeli že jeseni 2008., stal naj bi 5,7 milijarde dolarjev. Kobilico so položili po dobrem letu, pred dnevi so ladjo potisnili v morje, cena pa je medtem narasla že na 11,4 milijarde. Zdaj je na vrsti opremljanje, USS G. R. Ford bo šele leta 2015/16 nasledila USS Enterprise (CVN-65), ki pa so jo že decembra lani umaknili v pokoj. Novo 333-metrsko velikanko so v ladjedelnici Huntington Ingalls v Newport Newsu v Virginiji spustili v morje prve dni novembra, krst je pred navdušeno tisočglavo množico s tradicionalno steklenico šampanjca opravila Fordova hči, 56-letna pisateljica in fotografinja Susan Ford Bales. Ladja je široka dobrih 40 metrov, njen ugrez pa je 11 metrov, sprejela bo 4500-člansko posadko (približno 1000 mož manj kot v razredu nimitz), poganjata jo ločena jedrska reaktorja A1B.

Elektromagnetni katapulti

Zadnja nova ladja razreda nimitz je od leta 2009 letalonosilka George H. W. Bush, vojska jo bo uporabljala vse do leta 2050. Letalonosilke novega Fordovega razreda naj bi v desetih letih zamenjale preostalih devet ladij razreda nimitz, kar bo ameriške davkoplačevalce stalo dobrih 130 milijard dolarjev. Nova generacija bo lahko sprejela od 90 do 100 letal, oborožena bo z raketami in topovi, verjetno tudi z laserskim orožjem, z dolžino in širino pristajalne ploščadi do 337 in 78 metrov pa ni največja, najdaljša ostaja z 342 metri lani upokojeni Nimitz. Po besedah načelnika štaba ameriške mornarice, admirala Jonathana Greenerta, so za razred ford odločilnega pomena tudi nov dizajn, predvsem pa revolucionarne inovacije (radarski sistemi), ki mejijo na tehnološki čudež. Klasične katapulte na paro bodo zamenjali elektromagnetni, ki omogočajo kar za četrtino več izstrelitev na dan.

Majhna izbrana elita

Rusi že dolgo niso več trepet svetovnih morij, njihova flota rjavi, Kitajci so v vzponu, ob Američanih pa imajo jedrske letalonosilke le še Francozi, a njihov ponos, imenovan po legendarnem predsedniku Charlesu de Gaullu, sprejme le do 40 letal in je le pol tako velika kot ameriška velikanka. Američani imajo še več manjših plavajočih otokov za helikopterje in letala z navpičnim vzletom. Po eno letalonosilko imajo tudi Britanci, Španci, Italijani ter Brazilija, Indija, Južna Koreja in Tajska. Ob razpadu Jugoslavije in pozneje je v Tržaški zaliv priplulo več ameriških letalonosilk, med njima Truman in Kennedy. Pred desetletjem je 317 metrov dolga jedrska letalonosilka, imenovana po predsedniku Harryju S. Trumanu, s 85 letali in 5680 člani posadke obiskala naše morje. Zasidrala se je pri Debelem rtiču, posadka si je ogledala in užila Koper, v Trst pa je odšla po nakupih.