Lepotec z nahrbtnikom

V nižjem razredu ponudba karavanov ni pretirano pestra. A resnici na ljubo – niti povpraševanja ni bilo veliko, vsaj v teh krajih ne. Časi so drugačni, navade in potrebe tudi, zato se zdi prihodnost clia grandtour kljub vsemu obetavna. Tudi zaradi privlačne podobe – ali predvsem zaradi tega?

Zadetek v polno

Roko na srce, novi clio, v Sloveniji že desetletje ali več najbolje prodajani avto, je v dizajnerskem pogledu zadetek v polno. Tvegana trditev, ker se o okusih pač ne razpravlja, a zdi se, da je francoska avtomobilska hiša po dolgem času vendarle naredila opazen in všečen korak naprej. Grandtour – tako se pri tej avtomobilski hiši imenujejo karavani – je s prednjega konca seveda običajni clio, z zadnjega pa je opazno drugačen: z rahlo spuščajočo se streho, skritima kljukama na zadnjih vratih, razmeroma majhnima stranskima okencema in zadnjim oknom, precej strmo odrezanim zadkom in dodatnimi 20 centimetri dolžine (skupaj 426 centimetrov). Avto deluje bolj kupejevsko kot pa klasično karavansko – in videti je, da je to recept, ki se dobro prijema. Recimo, da bo tako tudi na tej senčni strani Karavank.

Armaturna plošča je seveda takšna kot v običajnem cliu – mešanica analognih in digitalnih instrumentov, pa z velikim večfunkcijskim zaslonom na sredini. Ta je nekoliko moteč, ker prekinja vodoravne linije armature, a očitno je to cena komunikacijske in druge povezanosti s svetom. Zadaj se kljub karavanskemu značaju ne sedi nič bolj udobno kot v kombilimuzini, razlika je v prostornini prtljažnika. Ta ponuja od najmanj 443 do največ 1380 litrov. To je na ravni konkurence, ki je, kot že zapisano, dokaj skromna. Naslonjalo zadnjih sedežev oziroma klopi je v celoti prevračljivo oziroma zložljivo, a dno, žal, ni ravno. Je pa pohvalno, da je avto serijsko opremljen z vzdolžnimi strešnimi nosilci, kar seveda ni prav pogosto. Malenkost, ki jo je treba ceniti in opaziti. In da se nazaj vidi slabo, je dejstvo, ki pri sodobnih avtomobilih vse bolj moti.

Živahen, a varčen

Motor, v tem primeru že znani dizelski štirivaljnik z gibno prostornino 1,5 litra in 66 kW/90 KM ter 220 Nm navora, je prijetno presenečenje. Zdi se, da je avtu pisan na pločevino – ravno prav zmogljiv in zato tudi ustrezno živahen, predvsem pa varčen, kar je v teh časih bistvenega pomena. V povprečju je mogoče porabo z nekaj previdnosti in prizanesljivosti – pa pri tem nisi ovira na cesti – ohraniti pri dobrih štirih litrih, kar je seveda skoraj izjemen rezultat. Gre seveda tudi višje, še posebno po mestu, nižje težko, precej težje. Clio grandtour je v tem pogledu posrečena kombinacija, gotovo še najbolj in najprej za tiste, ki naredijo veliko kilometrov.

Cena? Za karavana nižjega razreda 16.690 evrov ni malo, to pa utegne precej ohladiti navdušenje nad tem grandtourjem. A da je očem všečen in privlačen ter ima varčen motor – tega dejstva niti cena ne more spremeniti. Clio grandtour se poskuša v razredu manjših karavanov, v tistem, v katerem konkurentov ni veliko. Prtljažnik ni jama, ni pa skromen, je tudi povečljiv. Žal pa ob zloženem naslonjalu zadnjih sedežev površina ni povsem ravna. Znotraj je mali karavan enak tistemu, kar ponuja clio v kombilimuzinski izvedbi. Večfunkcijski zaslon je velik in precej neugledno štrli z armature. Zadaj se sedi spodobno, a nič posebno izjemno, čeprav je grandtour od kombilimuzine daljši za dobrih 23 centimetrov.