Bitcoin, ethereum, ripple, litecoin, dogecoin, iconomi, nimiq, xaurum, vibe. To je le nekaj imen kriptovalut, med katerimi je zagotovo najbolj znana bitcoin. In kaj sploh je kriptovaluta? Gre za digitalno globalno valuto, ki nima fizične oblike in je ne regulirajo finančne institucije, kot so banke. Temeljijo na različnih sistemih kriptografije in imajo različne cilje.
Globalni denar brez banke
Prva decentralizirana kriptovaluta je bil bitcoin, ki se zdaj vse bolj uveljavlja kot valuta za vsakdanjo uporabo. Začetki se za laika berejo precej nenavadno; projekt bitcoin se je začel zadnjega oktobra 2008, ko ga je oznanil avtor s psevdonimom Satoši Nakamoto in objavil belo knjigo, torej seznam načel in pravil, pri čemer je določil tudi končno število bitcoinov – 21 milijonov. Novembra je bil na spletnem portalu sourceforge registriran odprtokodni projekt bitcoin, 3. januarja 2009 je bil ustvarjen prvi blok, 9. januarja pa je bila izdana prva različica odjemalca Bitcoin v0.1 in le nekaj dni pozneje je bila opravljena prva transakcija z bitcoini med Nakamotom in Halom Finneyjem. Nakamotova identiteta ostaja skrita, aprila 2011 pa se je popolnoma umaknil iz javnosti.
Bitcoin tedaj ni imel tako rekoč nobene vrednosti, do leta 2011 je dosegel vrednost enega dolarja. Zanimiv je primer prvega nakupa z bitcoini v resničnem svetu, ko je Laszlo Hanyecz v Jacksonvillu na Floridi kupil dve pici za 10.000 bitcoinov. Po vzponih in padcih je vrednost enega bitcoina 1. septembra letos dosegla 5000 dolarjev, a se je nato skoraj prepolovila, ko so začele kitajske oblasti zaradi nepravilnosti zapirati menjalnice z njimi. Ko so se razmere pomirile, je bitcoin spet začel rasti in je v času pisanja dosegel vrednost 4000 dolarjev. Kot enoti se zato uporabljata milibitcoin in mikrobitcoin.
Kako deluje
Bitcoin je omrežje, ki temelji na soglasju; omogoča obstoj novega plačilnega sistema in povsem digitalnega denarja. Tehnično gledano je bitcoin prvo vrstniško (angl. peer to peer) decentralizirano razpršeno plačilno omrežje, ki ga poganjajo uporabniki brez centralnega organa ali posrednikov. Za navadnega uporabnika je to le aplikacija na računalniku ali pametnem telefonu, ki deluje kot osebna denarnica in omogoča plačevanje in sprejemanje plačil, pojasnjujejo na spletni strani bitcoin.org, ki so jo registrirali glavni razvijalci bitcoina in jo še danes upravljajo skupaj s člani skupnosti.
Bitcoin uporablja javno knjigo nakazil, ki se imenuje veriga blokov (blockchain), hranijo pa jo vsi udeleženci omrežja. Vsebuje vsa veljavna nakazila, ki so se kdaj zgodila v omrežju bitcoin. Tako lahko vsak udeleženec omrežja na svojem računalniku preveri veljavnost vseh nakazil. Pristnost nakazil zagotavljajo digitalni podpisi; z njihovo pomočjo lahko bitcoine na nekem naslovu potroši le lastnik tega naslova. Poleg tega se lahko kdor koli vključi v procesiranje nakazil s pomočjo namenske strojne opreme in pri tem nekaj zasluži – temu pravimo rudarjenje (mining).
Poleg rudarjenja je mogoče bitcoine tudi kupiti, in sicer z menjavo običajne valute (bankomati za nakup bitcoinov so tudi pri nas, prvega so pred dvema letoma postavili na Petrolovem bencinskem servisu na Celovški cesti v Ljubljani), lahko pa se jih uporablja kot plačilo za izdelek ali storitev. Bitcoini se hranijo v uporabnikovi spletni denarnici, z njimi pa razpolaga s pomočjo elektronskega ključa. V zadnjem času je opazna rast zagonskih podjetij (startupov), ki se ukvarjajo z menjavo kriptovalut, razvijajo aplikacije za njihovo hranjenje in ustvarjajo platforme za investiranje. Lep primer je Viberate, platforma za glasbenike in organizatorje koncertov, ki je nedavno prodala 120 milijonov vibe kovancev v vrednosti več kot 10 milijonov dolarjev.
Nestanovitna cena
Vrednost bitcoinov je v njihovi uporabnosti kot denar. Bitcoin ima lastnosti denarja (trajnost, prenosljivost, zamenljivost enot, redkost, deljivost in prepoznavnost), ki izhajajo iz matematičnih lastnosti, in ne iz fizičnih (kot pri zlatu ali srebru) ali iz zaupanja v centralni organ (kot pri fiat valutah – skoraj vse svetovne valute so fiat valute, so le zagotovilo države oziroma centralne banke, da številka na bankovcu res pomeni njegovo vrednost). Valuto bitcoin torej podpira matematika. Ko so te lastnosti dane, sta za ohranjanje vrednosti denarja potrebna le zaupanje in sprejetost. V primeru bitcoina sprejetost predstavlja rastoča baza uporabnikov, trgovcev in podjetij.
Vrednost bitcoina določata temelja prostega trga, ponudba in povpraševanje. Ko se povpraševanje poveča, cena zraste, in ko povpraševanje upade, pade cena. V obtoku je le omejena količina bitcoinov, novi pa nastajajo po vnaprej določenem urniku, zato bi moralo povpraševanje slediti nastajanju novih bitcoinov, da bi bila cena stalna. Ker pa je trg z bitcoini še vedno razmeroma majhen, količine denarja, potrebne za opazne premike cene, niso astronomske, zato je cena še vedno precej nestanovitna. Bitcoin se je doslej izkazal za zanesljivega in potencial za rast je še velik, čeprav je njegovo prihodnost nemogoče napovedati.
Prednosti in slabosti Med prednosti bitcoina pa tudi drugih kriptovalut spadajo svoboda plačevanja, zelo nizke pristojbine, manjša tveganja za trgovce, varnost, nadzor in upravljanje ter preglednost in nevtralnost. Slabosti so razmeroma nizka raven sprejetosti, nestanovitnost cene in tehnologija, ki se šele razvija. |
Kaj pa varnost?
Zagovorniki bitcoina poudarjajo, da to ni piramidna shema, ampak prostoprogramski projekt brez centralnega organa, zato nihče nima avtoritete, da bi obljubljal lažne dobičke. Tako kot pri drugih menjalnih sredstvih, kot so zlato, dolar, evro, jen, tudi tukaj ni zagotovila za ohranjanje kupne moči, njegov tečaj je prosto določen s strani trga. To vodi v nestanovitnost tečaja in lastniki bitcoinov lahko nepredvidljivo pridobijo ali izgubijo konkreten del vrednosti svojega premoženja.
Tehnologija, ki stoji za bitcoinom, ima uspešno zgodovino varnosti in neprebojnosti. Omrežje bitcoin je najbrž daleč največji razpršeni računalniški projekt na svetu. Najpogostejša varnostna težava pri uporabi so napake uporabnikov. Denarnico, ki hrani ključe za dostop do bitcoinov, lahko po nesreči izgubi, izbriše ali pa mu jo ukradejo. To je nekako tako, kot če bi imeli fizični denar shranjen v digitalni obliki. Na srečo obstajajo dobre prakse za zaščito sredstev in storitve, ki ponujajo visoko stopnjo varnosti pred krajo ali izgubo.
Trgovanje z bitcoini
Za začetek je treba poskrbeti za osnovno zaščito računalnika in mobilne naprave. Če bomo nanj nameščali skrekane igrice, odpirali priponke elektronske pošte neznanih pošiljateljev, klikali na vse mogoče povezave in ne bomo zaklepali zaslona, nam še tako dobra zaščita denarnice ne bo pomagala, opozarjajo na portalu varninainternetu.si.
Nato je treba izbrati pravo denarnico: za večje vsote so primerne t. i. hladne denarnice, ki niso povezane v omrežje, tako da je kraja mogoča le v primeru, če ima napadalec fizični dostop do njih. Še boljše so strojne denarnice (hardware wallet), namenske naprave za varno hranjenje kriptovalut. Za sprotno uporabo izberemo eno od preverjenih aplikacij in, če je mogoče, preverimo digitalni podpis namestitvene aplikacije. Obvezno jo zaščitimo z geslom ali PIN-kodo. V spletnih denarnicah, kamor lahko uvrstimo tudi spletne borze, imamo le nujno potrebna sredstva.
Rudarjenje Rudarjenje je postopek, v katerem računalniki procesirajo nakazila, varujejo omrežje in skrbijo za soglasje in usklajenost vseh udeležencev sistema. Lahko si ga predstavljamo kot dejavnost podatkovnega centra za bitcoin, le da je ta »center« decentraliziran in razpršen po vsem svetu brez enega posameznika, ki bi proces nadzoroval. Izraz rudarjenje je analogija rudarjenju zlata, saj je to hkrati tudi proces, v katerem nastajajo novi bitcoini. Od kopanja zlata se rudarjenje pri bitcoinu razlikuje v tem, da je delo, za katero rudarji prejemajo nagrado, koristno za celotno omrežje, saj skrbi za njegovo celovitost in varnost. |
Preden naredimo prvo nakazilo v denarnico, naredimo varnostno kopijo in jo hranimo vsaj na dveh različnih lokacijah in na različnih medijih (USB-ključek, zgoščenka, zapis na papirju). Vse spletne borze in storitve omogočajo nastavitev vsaj 2-faktorske avtentikacije (2FA), pri kateri moramo pri prijavi poleg gesla vpisati tudi časovno spremenljivo kodo, ki jo ustvari aplikacija na telefonu.
Bitcoine in druge kriptovalute lahko kupimo na več načinov – obstajajo menjalnice bitcoinov, ki omogočajo, da prenesemo denar nanje in jih spremenimo v bitcoine. Ena takšnih (in največjih na svetu) je virtualna menjalnica Bitstamp, ki sta jo leta 2011 v Sloveniji ustanovila Nejc Kodrič in Damijan Merlak, a sta jo pozneje registrirala v Britaniji, Luksemburgu in ZDA. Aprila 2016 je luksemburška vlada Bitstampu podelila licenco za poslovanje, s katero lahko menjalnica posluje v vseh državah članicah EU. In kar je najlepše, z odločbo Evropskega sodišča iz leta 2015 je trgovanje z bitcoini in drugimi kriptovalutami oproščeno davka na dodano vrednost, saj so kriptovalute uradno obravnavane kot denar, provizije pri trgovanju pa so zelo nizke.
Prvi bitcoin lahko kupimo npr. na borzi in ga prenesemo v trgovalno postajo. Lahko obiščemo Bitcoin Meetup in si ga izmenjamo neposredno z osebo, in sicer tako, da povlečemo QR-kodo na telefonu. Bitcoine lahko zamenjamo tudi za druge kriptovalute in na koncu denar dvignemo na lokalnem bankomatu.
Plačevanje z bitcoini Plačevanje z bitcoini je lažje kot s kreditnimi ali bančnimi karticami, sprejemanje plačil pa je mogoče brez kakršne koli storitve tretje osebe. Plačilo izvedemo v aplikaciji, ki služi kot denarnica, na računalniku ali mobilniku, tako da vnesemo prejemnikov naslov in znesek ter pritisnemo gumb Pošlji. Za lažjo izmenjavo prejemnikovega naslova veliko virtualnih denarnic podpira prebiranje QR-kod s kamero ali prenos z dotikom mobilnikov z uporabo tehnologije NFC. Pri nas obstaja že nekaj deset podjetij in lokalov, ki omogočajo plačevanje z bitcoini. Med njimi sta restavracija Allegria in picerija Oljka v Ljubljani. Za primerjavo: po trenutnem tečaju bi morali za dve pici napolitani (po 6,8 evra) odšteti 0,0042 bitcoina oziroma 4,2 milibitcoina. |
