Koraki do varnejšega domačega omrežja

Verjetno se je že skoraj vsak med nami znašel v situaciji, ko mu je router oziroma usmerjevalnik začel nagajati. Najprej vse deluje brez težav, nato pa začne omrežje delati počasneje, škatla vsake toliko »zmrzne« in na koncu neslavno crkne. Kaj storiti? Če smo usmerjevalnik oziroma modem z usmerjevalnikom dobili od operaterja, lahko pokličemo njihovega mojstra, ki nam vse skupaj uredi hitro in tudi brezplačno, če je garancija naprave še veljavna oziroma če jo imamo v najemu in je nismo odkupili, saj ga le zamenja in po navadi poskrbi vsaj za osnovno varnost. Če garancija ni več veljavna in naprave nimamo v najemu, bomo za storitev in nov usmerjevalnik plačali (ali pa se vezali za naslednji dve leti...).

Če pa smo kolikor toliko vešči, se lahko menjave lotimo kar sami. Pobaramo strica googla in lokalne spletne strani, kateri router je primeren za nas, malce preverimo cene in gremo po nakupih. Namestitev usmerjevalnika je preprosta, vse skupaj pa je po navadi lepo in tudi slikovno opisano v navodilih, pri tem pa ne smemo pozabiti na nekaj osnovnih stvari.

Ime omrežja in geslo

Za začetek je priporočljivo spremeniti (tovarniško določeno) ime omrežja in nastaviti geslo. Če ste kdaj pregledovali, ali so na voljo kakšna brezžična omrežja, ste verjetno že naleteli na takšna, pri katerih se je takoj videlo, da se njihov lastnik nastavitev ni niti dotaknil. Da bi uredili svoj router, da ne bo kar kdor koli prek njega dostopal do spleta ali nam celo poskušal vdreti v računalnik, se prek brskalnika (v ukazni vrstici) prijavimo v usmerjevalnik. To ni noben bavbav, treba je le vtipkati naslov naprave (v večini primerov je to zaporedje številk 192.168.1.1., sicer pa piše v navodilih) in vnesti uporabniško ime in geslo. Večinoma gre za kombinacijo admin in password ali pa user in user, vedno pa sta navedena v navodilih. Ne boste verjeli, koliko ljudi pusti te nastavitve čisto pri miru.

V Nastavitvah (Settings) usmerjevalnika poiščemo sekcijo Wi-Fi ali Wireless (ali pa se preprosto malce sprehodimo skoznje) in pogledamo, kje se lahko spremeni ime omrežja (Network name ali SSID) in ga poimenujemo po svoje. Na strani za Varnostne nastavitve (Security) spremenimo še geslo, pri čemer je v novo geslo dobro vstaviti tudi kakšno številko ali veliko črko. Le prelahko naj ne bo.

Kodiranje

Poleg tega je pametno nastaviti tudi kodiranje oziroma enkripcijo. Sodobni routerji uporabljajo WPA- ali WPA2-enkripcijo; gre za sodoben 256-bitni kodirni protokol, ki je varnejši od starejšega standarda WEP, ki uporablja 64- oziroma 128-bitno kodiranje. Najbolje je izbrati močnejšo zaščito, ki se bo med možnostmi po navadi prikazala kot kombinacija kratic WPA2, PSK in AES. Če se katera od starejših naprav (več kot deset let) nikakor ne bo mogla povezati z usmerjevalnikom, lahko še vedno izberete mešani WPA- in WPA2-način kodiranja.

Standardi in frekvence

Če imamo novejši usmerjevalnik, verjetno uporablja standard 802.11ac, ki oddaja na dveh frekvencah: 5 GHz in 2,4 GHz. Na teh frekvencah usmerjevalnik oddaja radijske valove, prek katerih se prenašajo podatki. Po navadi sta obe frekvenci že tovarniško vklopljeni, a vseeno je dobro preveriti, ali je to res (po navadi nekje v Nastavitvah v sekciji Wireless ali Wi-Fi).

Frekvenca 2,4 GHz je bolj obremenjena, saj jo uporablja še veliko drugih naprav v gospodinjstvu, od brezžičnih (stacionarnih) telefonov prek elektronskih varušk in daljincev za garažna vrata do mikrovalovnih pečic, tako da lahko nastanejo motnje. Njena prednost je, da jo poznajo starejše naprave. Frekvenca 5 GHz je manj naseljena in je hitrejša, a ima krajši doseg.

Starševski nadzor

V Nastavitvah usmerjevalnika poiščemo Starševski nadzor ali Parental Controls ali kaj podobnega, kjer lahko postavimo nekaj mej za naprave naših otrok. Blokiramo lahko dostop do določenih spletnih strani, čeprav je odvračanje otrok od temačnejših kotičkov interneta sizifovo delo. No, spletne strani lahko blokiramo popolnoma ali pa le za določen del dneva.

Blokiramo lahko tudi določeno napravo, denimo otrokov pametni telefon ali tablico, tako da ob določenih urah ne bo mogel dostopati do spleta, recimo zvečer, ko je treba v posteljo. Da bi to storili, bomo potrebovali MAC-naslov naprave, ki jo želimo blokirati, da jo bo usmerjevalnik prepoznal. Na napravah ios jo najdemo pod Settings, General in About pod postavko Wi-Fi Address, na androidnih pa gremo v Nastavitve in čisto na dnu pritisnemo na sekcijo O napravi (ali nekaj podobnega, odvisno od proizvajalca).

Oddaljeni dostop

Ta nastavitev je po navadi izključena, a ni odveč preveriti, ali je res. Oddaljeni dostop oziroma Remote Access ali Remote Management običajno najdemo nekje v naprednih nastavitvah (Advanced Settings). Prepričajmo se, ali ta možnost res ni obkljukana, saj bo do usmerjevalnika v tem primeru mogoča le za računalnike, ki so povezani v lokalno omrežje. Če pa je vključena, lahko nekdo vdre v usmerjevalnik tudi od zunaj, spremeni nastavitve in nas vrže iz lastnega omrežja.