V parlamentu so sprejeli zakon o medijih, ki se ukvarja s tem, kakšna glasba in kdaj se bo lahko vrtela na slovenskih radiih. Kdo, kaj in kdaj poje, je za vlado in poslance očitno ključnega pomena. V času, ko se država sooča z nevarnostjo migrantske in s tem tudi varnostne krize in ko se vse več ljudi ukvarja s problemom revščine, se slovenska vlada in poslanci ukvarjajo z glasbenimi vprašanji. To je približno tako, kot da bi se člani posadke na Titaniku namesto z reševanjem ukvarjali s tem, katero glasbo mora igrati orkester, medtem ko je ladja vse bolj tonila. Mogoče pa ni naključje, da nam želijo pozornost preusmeriti na glasbo. V državi se je v zadnjih dneh zgodilo več velikih poslov na precej nepregleden način. Najprej je vlada soglašala z nepregledno pripojitvijo Factor banke in Probanke k državni DUTB, in to brez poročila poslovodstva o pripojitvi in reviziji pripojitve. Tako ostaja prikrito, ali je bilo nekaj sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za reševanje teh dveh malih »tajkunskih« bank sploh upravičeno porabljenih. Nato je vlada odločila, da se podjetje Sava prenese iz DUTB na SDH, ker naj bi bilo to podjetje strateško pomembno. Če ne bi šlo za denar vseh državljanov, bi bilo to smešno, saj ima podjetje Sava negativno vrednost oziroma manj premoženja kot dolgov. Precej bolj smiselno bi bilo reševati le turistični del podjetja. Še pred tem je država dokapitalizirala Adrio Airways s tremi milijoni evrov, pri čemer je jasno, da jo bo kmalu prodala za manj, kot je vanj vložila. Tako smo dobili že drugi primer, po NKBM, ko bo država morala kupcu celo plačati, da bo sploh vzel državno družbo. Politika pa načrtuje tudi kadrovski naskok na NLB. V zadnjih dneh so se v političnem zakulisju zgodili veliki premiki. Različni lobiji pač znajo izkoristiti razmere, ko je vlada zaradi različnih afer v krizi, vpliv finančnega ministra pa močno omejen. In ne pozabimo, po mnenju poslancev je pomembno »kdo neki tam poje«.
|
|
