Izraelskemu inovatorju Izharju Gafniju so se smejali, ko je napovedoval, da bo na trg prej ali slej poslal kolo za 20 dolarjev, ki bo spremenilo množično mobilnost. No, zdaj, ko je izdelal kolo iz kartona, se mu ne smejijo več. »Vedno so me zanimali novi načini izdelave in tehnologije. Pravzaprav sem pri svojih številnih projektih uporabil kar precej novosti, ki so se na prvi pogled zdele presenetljive. A ta zadnji projekt je precej bolj kompleksen. V bistvu združuje precej znanja, ki sem ga usvojil v preteklih letih. Zadnja štiri leta sem se večinoma ukvarjal z raziskovanjem kartona, predvsem z odpravo njegovih šibkih točk,« je razložil za Reuters.
Čisto iz kartona kolo le ne bo
V nasprotju z izdelavo kartonastih škatel, ki so lahko zelo trdne in vzdržljive, je izdelava kartonastega kolesa povsem druga zgodba. Gafni je porabil precej časa, da je našel način, kako zlagati karton in mu tako zagotoviti čim večjo trdnost. »Ko mi je to uspelo, sem bil vedno znova presenečen, kako trden je ta material, ki so ga iznašli že v 19. stoletju,« dodaja. Med testiranji je karton za več mesecev celo namočil v vodo, da je preveril, kako se material obnaša, ko se zmoči in posuši. No, kolo seveda ne bo povsem iz kartona, nekaj delov bo kovinskih, med drugim ležaji, a ti bodo izdelani iz recikliranih materialov. Pnevmatike so iz surove gume in se ne morejo preluknjati, kolo pa tehta samo devet kilogramov.
Nimrod Elmish, Gafnijev poslovni partner, je prepričan, da bo novo kolo prodajna uspešnica predvsem v Afriki in Aziji, kjer naj bi odigralo vidno vlogo pri množični mobilizaciji. Produkcijski in materialni stroški kolesa so devet dolarjev, njegova maloprodajna cena pa bo dvajset dolarjev. Čeprav je izdelek prestal teste vzdržljivosti, se Gafni in njegov partner zanašata predvsem na njegovo nizko ceno. »Če bo kolo po enem letu razpadlo, si bo pač vsakdo kupil novo,« sta samozavestna. Vprašanje je, ali afriški in azijski kupci razmišljajo podobno. Sicer pa so karton v preteklosti uporabili v dokaj nenavadne namene. Morda najbolj znani je poskus ameriško-kanadskega arhitekta Franka O. Gehryja, ki je v 70. letih izdelal serijo kultnega kartonastega pohištva, ki ga zdaj izdeluje švicarska Vitra.
