Kaj s starimi fotografijami?

V sodobnih časih je že vsak malce boljši mobilni telefon sposoben posneti povsem spodobno fotografijo, da ne govorimo o pametnih telefonih, ki so s kakovostjo posnetkov in praktičnostjo že skoraj izrinili kompaktne fotoaparate. Seveda ne govorimo o profesionalni fotografiji, saj je za dobro fotografijo treba še kaj več kot le stisk gumba na aparatu, ampak o posnetkih, ki jih delamo vsak dan s prijatelji, družino ali kar tako. In digitalne fotografije so trajne – če jih seveda ne izbrišemo. A tisti, ki smo se rodili pred digitalno fotografsko revolucijo, imamo doma kupe starih fotografij, ki počasi bledijo kot naši spomini. Kaj storiti z njimi, preden jih bo dokončno vzel zob časa? Digitalizirajmo jih. Načinov za to je več, odvisno od tega, koliko fotografij imamo in kako spretni smo.

Iz starih fotografij bomo najboljšo kakovost izvlekli, če imamo kolikor toliko spodoben skener oziroma optični čitalnik. Za začetek moramo s krpico iz mikrovlaken ali česa podobnega temeljito očistiti tako steklo na skenerju kot fotografije, saj bo občutljivi senzor skenerja poskeniral prav vsak še tako majhen delec prahu. Preden se lotimo skeniranja, je fotografije dobro urediti po časovnem ali tematskem ključu. Nato se lotimo skeniranja. Vsak proizvajalec ima svoja navodila in svoje zahteve, a nekaj osnovnih napotkov obstaja. Naenkrat lahko skeniramo po več fotografij: običajno gredo na tipičen skener A4 po štiri manjše fotografije hkrati. Nekateri skenerji imajo priložene programe, ki znajo sami razločiti posamezne fotografije, sicer pa jih z računalnikom »razrežemo« sami. Pri tem izberemo čim boljšo ločljivost skeniranja, za osnovno delo pa naj bi bilo dovolj 300 dpi. Če bomo fotografije povečevali, moramo izbrati višjo ločljivost (600 dpi). Če smo kolikor toliko okretni pri delu s programom za urejanje fotografij, lahko posnetke porežemo, uravnamo svetlost in barve pa tudi odstranimo rdeče oči, ki jih povzročajo bliskavice. Večina programov ima tudi možnost določenih samodejnih popravkov.

Fotografije na papirju lahko poskeniramo tudi z mobilnikom. Za to potrebujemo dober pametni telefon s kakovostno kamero in aplikacijo, s katero bomo preprosto poskenirali fotografijo. Kakovost sicer ne bo takšna kot pri klasičnem skenerju, a za hitro arhiviranje ali deljenje slik na spletu bo čisto dovolj. V spletnih trgovinah obstaja vrsta aplikacij za skeniranje fotografij s pametnim telefonom in veliko je tudi brezplačnih, kot je denimo Shoebox podjetja Ancestry.com, ki je na voljo za iphone in androidne telefone. Tudi tukaj je treba temeljito obrisati fotografije, paziti pa je treba še na to, da je prostor, v katerem jih bomo skenirali, dobro in enakomerno osvetljen, očistiti pa je treba tudi lečo kamere na mobilniku. Fotografije lahko na hitro porežemo, jih poimenujemo in dodamo kratka pojasnila. Slike se bodo shranile v telefon, lahko pa jih shranimo tudi v oblaku.

Če se s fotografijo ukvarjamo resneje in imamo zrcalno-refleksni fotoaparat z makroobjektivom (za slikanje od blizu), lahko posnamemo diapozitive ali negative (tudi po več hkrati) in jih nato obdelamo z računalnikom. Makroobjektivi so na voljo tudi za pametne telefone – namesti se jih neposredno na lečo kamere –, res pa je, da posnetki nikakor ne bodo tako dobri kakor pri kakovostnem zrcalno-refleksnem fotoaparatu. A za marsikoga bo tudi to povsem dovolj.

Če se vse to sliši prezapleteno in če nimamo potrebne opreme, lahko stare fotografije, diapozitive ali negative preprosto odnesemo v kak fotostudio, kjer jih bodo poskenirali in obdelali namesto nas. Cene so odvisne od kakovosti zajema fotografije in količine. Za skeniranje več kot 500 fotografij, denimo, bo treba pri nekaterih ponudnikih odšteti le po 20 centov za posamezno fotografijo, za manjše količine pa okoli 60 centov. Za dodatno obdelavo (odstranjevanje madežev, poškodb, osveževanje barv) bo treba doplačati po dogovoru. Na koncu pa ne smemo pozabiti narediti še katere varnostne kopije, da ves trud ali pa stroški ne bodo šli v nič.