Ste se že kdaj vprašali, kako uspešno tehnološke družbe, ki jim zaupamo toliko osebnih pa tudi finančnih podatkov, pazijo nanje in na našo zasebnost? Natanko to je hotela ugotoviti ameriška organizacija Electronic Frontier Foundation, ki se ukvarja z zaščito pravic v digitalni dobi, v svojem sedmem letnem poročilu z naslovom Kdo vam krije hrbet. Spletni nadzornik je v njem ocenil 26 velikih tehnoloških družb na podlagi tega, kako dobro poskrbijo za varnost podatkov svojih uporabnikov pred vladnim nadzorom.
Zakladnice podatkov
Varovanje zasebnosti je za milijone ljudi čedalje pomembnejša tema v času, ko tehnologija postaja vedno naprednejša in lahko že samodejno nenehno sledi temu, kaj nam je všeč in kaj ne, kdo so naši prijatelji in sorodniki, seveda tudi naši lokaciji. Aplikacije in naprave, ki jih uporabljamo, so prava zakladnica podatkov, ki jih nadzirajo podjetja in do katerih se še kako želijo dokopati tudi vladne agencije – v imenu varnosti vseh nas, seveda.
Apple se je leta 2016 zapletel v pravosodno bitko z ameriškim preiskovalnim uradom FBI, ki je hotel od družbe v kalifornijskem Cupertinu dobiti dostop skozi zadnja vrata oziroma odklep iphona terorističnega napadalca. Apple ni hotel popustiti zahtevam FBI, spletni trgovec Amazon pa je v primeru umora v Akransasu oblastem predal zvočne posnetke, ki jih je naredil njegov pametni zvočnik echo. Ameriško vrhovno sodišče še razsoja, ali policisti pri telekomunikacijskih družbah potrebujejo sodne naloge za pridobivanje lokacij pametnih telefonov.
Stroga merila
Na svojih napravah, kot so pametni telefoni, osebni računalniki in tablice, pričakujemo določeno mero zasebnosti. Toda nadzor vladnih agencij tehnološke družbe spravlja v neprijeten položaj. Družbe se sicer lahko borijo s sodnimi sredstvi, zahtevajo sodne naloge in zavračajo predajo podatkov, vendar vse tega ne storijo.
EFF je družbe ocenjeval na podlagi petih meril: ali sledijo dobrim praksam na področju zasebnosti v industriji, ali obveščajo uporabnike o zahtevah vlade po podatkih, ali obljubljajo, da ne bodo prodajala podatkov, ali se upira zahtevam po izročanju podatkov in ali javno brani pravice uporabnika in podpira reformo člena 702 v programu ameriške agencije za nacionalno varnost NSA, se pravi tistega člena, ki NSA omogoča in dovoljuje iskanje in zbiranje zasebnih podatkov s pomočjo vohunskih programov tako rekoč kogar koli na svetu.
Rezultati
Samo devet družb je dobilo zlate zvezdice pri vseh merilih, in sicer (po abecednem vrstnem redu): Abode, Credo, Dropbox, Lyft, Pinterest, Sonic, Uber, Wicks in Wordpress. Google, Microsoft in Facebook so dobili po štiri zvezdice, saj se niso upirali izročanju podatkov, Apple pa je izgubil eno zaradi nenasprotovanja reformi člena 702. Amazon, zadnji izmed petih največjih tehnoloških družb na svetu, se je odrezal najslabše, saj je prejel le dve zvezdici, in sicer za sledenje dobrim praksam v svoji panogi in za zagovarjanje reforme člena. Prav vsi veliki ameriški telekomunikacijski operaterji so se odrezali slabo, pri čemer so T-Mobile, verizon in AT&T prejeli samo po eno zlato zvezdico za sledenje standardom za zasebnost v svojem sektorju. A za to je zvezdico prejelo prav vsako podjetje na seznamu. »Tako operaterji kakor velikani iz Silicijeve doline lahko in morajo storiti še več za zasebnost svojih uporabnikov,« je izjavil eden od odvetnikov EFF Nate Cardozo. »Od teh podjetij pričakujemo, da bodo varovala, ne izkoriščala naše zasebnosti in podatkov, ki smo jim jih zaupali.«
