Je naša država privlačna za mlade s podjetniško žilico? Jih spodbuja ali jim meče polena pod noge? Kot smo ugotovili v pogovoru z mlado startupovko Tino Zdjelar, ki naročnikom po Ljubljani vsako jutro razvaža zdravo malico – smutije –, gre bolj za drugo. Mladi se ne morejo zanesti niti na sodstvo, ki bi učinkovito rešilo primere poslovnih goljufij. A po drugi strani je vredno poskusiti, pravi. Nič ne more odtehtati svobode izbire dela in užitka kreiranja lastnega izdelka.
S Tino Zdjelar iz podjetja Smooth, kjer je bil nastop na družbenih medijih
ključnega pomena za preboj, smo se pogovarjali v luči vsakoletnega srečanja digitalcev na konferenci Diggit.
Poganjate startup. Kako se je doslej izkazala naša država: vas spodbuja (npr. davčne olajšave, manj birokracije …) ali zavira? Vse, kar mi je država v mojem dvoletnem obstoju 'podarila', je enoletno neplačevanje mesečnih prispevkov za s. p. Naša država je ta denar dobila iz evropskih sredstev in s to potezo je verjetno želela navidezno prikriti tedanji velik delež brezposelnosti, meni pa pomagala, da sem se odločila za samostojno pot, kljub temu da sem se tisti trenutek imela možnost zaposliti. Moja želja po samostojnem kreiranju je bila prevelika. Startala sem iz čiste finančne ničle in 300 evrov na mesec plačevanja manj je bila tisti trenutek precej velika olajšava. Že takoj na začetku samostojne poslovne poti, ko sem še zelo naivno verjela, da se vsak podjetnik iskreno loti svojega posla, se mi je zgodila velika poslovna goljufija. Tu mi država nikoli ni mogla pomagati, saj se sodni mlini pri nas vrtijo prepočasi – in tudi ko se zavrtijo, ni nobenega učinka. Vendar je bila dobra lekcija, ki se ti zaradi zdrave previdnosti več ne more pripetiti. Kako ste se sploh odločili za tako službo? Se nekomu, ki je ravno diplomiral, splača razmišljati podobno in pogumno zabresti v podjetniške vode? Že odkar pomnim, mi največ pomeni to, da si lahko vsak dan skreiram dan točno tako, kot si ga želim. Predpisane uradne ure dela mi vzamejo vso energijo, uničujejo mojo kreativnost, mi jemljejo svobodo in tudi kakovosten prosti čas. Tudi na samostojni podjetniški poti se moram držati določenih urnikov in pravil, vendar si jih v veliki meri postavim sama. Ne maram stresa na običajnih delovnih mestih, ne maram delegiranja, kaj moram storiti in do kdaj mora biti kaj narejeno. Nikoli se nisem dobro znašla v konvencionalnem sistemu nekega običajnega delavnika – in ravno zato sem se odločila za samostojno pot. Ta lahko prinese druge skrbi in tudi stres, vsakdanje borbe za obstoj, vendar svoboda izbire dela in užitek kreiranja lastnega izdelka vse to odtehtata. A ljudje smo si različni, nekateri za dobro delo potrebujejo sistem ali nekoga, ki mu določi, od kdaj do kdaj in kaj bo delal. Prav zato ne morem nobenemu svetovati, za kakšno pot naj se odloči in ali naj zabrede v samostojne podjetniške vode. Menim, da bo vsak, ki je in bo v teh vodah, tam z namenom. Morda zato, ker se ni znašel in bil srečen na običajnem delovnem mestu, ali zato, ker v njem raste drzna ideja ali želja po samostojnem kreiranju. Lahko pa prišepnem, da mi nikoli ni bilo žal, da sem se odločila za to pot, ki je precej lažja, kot sem si na začetku predstavljala in se navidezno komu morda zdi. Polna je izzivov, samoučenja, vendar tudi samouresničevanj. Morda se sliši klišejsko, vendar je vredno verjeti – vase! Glede na to, da ste v preteklosti že upravljali družbene medije za večja podjetja: kako se tovrstni marketing razlikuje med podjetjem z enim ali dvema zaposlenima in velikim mastodontom z več kot 100 zaposlenimi? Seveda se razlikuje, vendar bi moral biti po mojem mnenju podoben. Nikoli nisem bila preveč uspešna v komuniciranju za večja podjetja prav zaradi enega razloga: ker ni izhajalo iskreno iz mene, mojega doživljanja, verjetja. Moram verjeti v produkt, storitev, za katero komuniciram. Kaj je lažje, če to počneš za nekaj, kar si sam ustvaril in celo živiš – šele takrat si zares lahko pristen. Marketing na družbenih medijih je bolj oseben v primerjavi z marketingom v drugih medijih in prav zato mora biti v njem delček duše, da je zares uspešen. No, tudi odvisno, po kakšnem cilju stremimo pri komuniciranju prek teh medijev – pospešujemo prodajo ali samo neobremenjeno gradimo blagovno znamko, kar je po mojem mnenju za tovrstni medij bolj smotrno. Oglašujete kaj na facebooku ali googlu? Oglašujem samo na facebooku in še to morda enkrat na mesec ko zamenjamo ponudbo našega sezonskega smutija. Sicer sama ne maram sponzoriranih objav, ne na facebooku ne na googlu, vendar odkar je npr. Facebook zmanjšal vidnost organskih objav, me je nekako prisilil k temu, da vsaj takrat, ko je res pomembno, da je potrošnik seznanjen z novostmi, plačam za objavo. Gre za zelo majhen prispevek in kot rečeno samo enkrat na mesec, učinek pa je precej velik. Še vedno verjamem, da so organsko prikazane objave in strani precej učinkovitejše kot sponzorirane. Zato se za vsako objavo na družbenih medijih res potrudim in sem kdaj celo kar malce gverilska! V Sloveniji je digitalnega oglaševanja sramotno malo. V kolaču le nekaj odstotkov. Zakaj je temu tako oziroma ali to pomeni, da v industriji ne znamo izkoristiti vseh prednosti, ki jih digitalne platforme prinašajo? Digitalno oglaševanje je priložnost za večjo ustvarjalnost in za izstopanje. Zelo učinkovito se lahko uporablja na različnih področjih in za različne namene – tako za pospeševanje prodaje, gradnjo blagovne znamke kot tudi za neposredno trženje in informiranje. Prednosti je res veliko, vendar se zdi, da slovensko okolje oziroma njegov potrošnik zanj še ni pripravljen. Dobri šefi se vedno bolj zavedajo, kako pomemben je zdrav obrok na delovnem mestu. Vedno več imamo strank, ki svojim zaposlenim dnevno subvencionirajo naš 'smooth'. 6. Ukvarjate se z zdravo prehrano in ljudem naokoli vozite smutije. Slovenci na splošno živimo zdravo? Najbrž je svojevrsten paradoks, ko zdrav smuti pripeljete nekomu v pisarno, kjer potem sede 10 ur bulji v zaslon in komaj najde čas za sprehod do stranišča? Res je, čisto vsak delavnik na delovna mesta posameznikom in podjetjem v dopoldanskih urah dostavimo verjetno najbolj zdrav obrok, ki ga tisti dan zaužijejo. 'Smooth' je namreč veliko več kot čisto navaden smuti, saj se v najboljši kombinaciji ekoloških, svežih in lokalnih sestavin sadja, zelenjave, oreškov, semen in superhrane v mešalniku spremeni v popoln in okusen obrok oziroma najboljšo alternativo obroku na delovnem mestu. Dobri šefi in direktorji se vedno bolj zavedajo, kako pomemben je zdrav obrok na delovnem mestu. Vedno več imamo takšnih strank, ki svojim zaposlenim dnevno subvencionirajo naš smooth. Ker pa se zavedam, da le en ali dva smootha na dan ne moreta biti protiutež 'zasedenemu' življenju in stresu, vedno sporočam tole: Smooth je način življenja! Tu pa spet pride v ospredje komuniciranje prek družbenih medijev, na katerem prikažem, kaj to pomeni. Dopoldne svojo stranke motiviram s tekom v naravi, popoldne na travniku za sprostitev nabiram koprive, ki jih zmešamo v smoothe, čez vikende se jim javim iz slovenskih Alp, kdaj tudi z avanturističnih srfarskih počitnic. Smooth je torej koncept, je način življenja in dober smuti je samo pikica na i. Treba si je vzeti čas – zase!
|
