Začnimo pri osnovah. Zdajšnjo nokio 3310, ki po videzu nekoliko res spominja na legendarno, skoraj neuničljivo 3310, je izdelala družba HMD Global. Ob prvem zagonu nas o tem seznani tudi mobilnik. Gre za finsko družbo, ki na trg prinaša nove mobilne telefone pod prepoznavno blagovno znamko Nokia. Kupili so jo od Microsofta, ta pa pred tem od finske Nokie, ki se v svetu mobilnih telefonov in ogromne konkurence enostavno ni več znašla. Model 3310 seveda ni edini mobilni telefon v njihovem repertoarju, ampak na trg precej hitro lansirajo še druge, ki so poimenovani kar po številkah: nokia 3, 5 in 6 denimo, ki so opremljeni z operacijskim sistemom Android. Drugače od prej omenjenih ima nokia 3310 preprostejšega – Nokia Series 30+, ki ga zlahka obvladajo tudi starejši.
To vse dobite ob nakupu mobilnika. Foto: A. L.
Ohišje nokie 3310 je plastično in v eni od štirih barv: v prepoznavni temno modri v kombinaciji s sivo, ki smo jo na testu imeli mi, rdeči, svetlo sivi in rumeni. Glede na svoj izvirnik je na zunaj nekoliko bolj zaobljena in opremljena z okoli šest centinov velikim, ne na dotik, ampak barvnim, malenkost zaobljenim zaslonom. Tisti, ki poznate njeno predhodnico ali ste morebiti med mnogimi, ki so jo imeli v lasti, ste se pred več kot desetletjem zadovoljili le z eno barvo in precej manjšim prikazovalnikom. Približno polovico mobilnika zaseda zaslon, ki je kakovosti QVGA (če ga boste primerjali z današnjimi panetnimi telefoni, vas ne bo navdušil), pod njim pa je tipkovnica. Fizična, se razume. Čeprav smo danes navajeni tapljanja po zaslonu, se uporabnik precej hitro spet privadi večkratnega pritiskanja po tipkah, da pride do želenega znaka. Moramo priznati, da nam je šlo tipkanje SMS-sporočil precej dobro od rok, predvsem ni bilo zgrešenih črk, ki se nam rade zgodijo pri zaslonih na dotik.
Tako vas telefon pozdravi ob prvem zagonu. Foto: A. L.
Na zadnji strani telefona je kamera (ob njej pa LED-bliskavica, ki se lahko uporabi kot lučka – zelo koristno v temi ali temnejših prostih), precej skromna za današnje razmere – omogoča fotografiranje v ločljivosti dveh milijonov slikovnih točk, kar je res malo. Zajete fotografije so precej slabe kakovosti (primere najdete pod tem odstavkom in v galeriji). Na zgornjem robu nokie je vhod za polnjenje telefona (mikro-USB), na spodnjem pa standardni (3,5 mm) vhod za slušalke. Mimogrede, slušalke z mikrofonom so priložene. Drugih vhodov/izhodov ali tipk na straneh mobilnika ni.
Nokia 3310 od zadaj, spodaj, kjer je vhod za slušalke, in od zgoraj, kjer priklopite polnilnik. Foto: Aleksandar Lukić
Zgornje tri fotografije so nastale s kamero nokie 3310. Foto: Aleksandar Lukić
Preden začnete uporabljati mobilni telefon, morate vanj vstaviti SIM-kartico (mikrovelikost!). To storite tako, da odstranite pokrovček na zadnji strani telefona. S tem smo imeli kar nekaj dela, saj smo ga skušali odstraniti čim pazljiveje, misli pa so nam ob tem uhajale k temu, da si nikakor ne želimo že prvi dan poškodovati mobilnika. Ali sebe. Ko nam je vendarle uspelo, se je vanj precej enostavno vstavila kartica mobilnega operaterja (dodate lahko tudi mikro SD-kartico, če potrebujete več prostora, denimo za glasbene datoteke) in baterijo. Ta je enostavno odstranljiva, omogočala pa naj bi do 22 ur pogovorov ali 31 dni v pripravljenosti, piše na uradni spletni strani. Avtorju teh vrstic je po prvem polnjenju telefon poganjala skoraj šest dni, pri tem pa je bilo opravljeno za 4,5 ure pogovorov, poslanih 52 sporočil, 5 MMS-sporočil in prenesen skoraj megabajt podatkov. Le toliko nam je uspelo prenesti, saj je srfanje na takšnem mobilniku počasno. Pri tem pogrešamo podporo za hitrejšo povezavo in večji zaslon, po katerem bi lahko tapljali. Res pa je, da ta telefon ni namenjen spletnim zanesenjakom. Kljub temu je mogoče z njim z nekoliko vztrajnosti in spretnosti spremljati tudi facebook in gmail. Namesto brskanja po spletnih straneh si lahko uporabnik, ko mu je dolgčas, privošči kakšno igrico. Na telefon je prednaložena legendarna igrica kača (snake), ki ima novo preobleko.
To zagledate, ko odstranite pokrovček na zadnji strani telefona. Foto: Aleksandar Lukić
Z nokio 3310 greste lahko tudi na facebook ali se vpišete v gmail. Foto: Aleksandar Lukić
Meni telefona je pregleden, jasen in čist. V osnovi uporabnik vidi samo ikone (dnevnik klicev, imenik, fotografije, video, internet …), lahko pa si nastavi seznam, tako da je ob vsaki ikoni navedeno, kaj predstavlja. Ko smo že pri tem, naj dodamo, da je mogoče izbirati med dvema pisavama. Običajna je privzeta, lahko pa se poveča, kar bo uporabno vsem, ki imajo iz takšnih in drugačnih razlogov raje večjo.
Kateri prikaz glavnega menija vam bolj ustreza, izberete sami. Foto: Aleksandar Lukić
Ni zanemarljiv niti podatek, da se lahko z nokio 3310 po podatkih proizvajalca 51 ur predvajajo na telefonu shranjene pesmi mp3 ali pa se do 39 ur posluša radio (s pomočjo priloženih slušalk). Drugih aplikacij, ki bi vam omogočale v živo prenašanje glasbe z drugega konca sveta, kot je denimo Spotify, ne boste našli, si jo boste pa lahko pošiljali (in jo prejemali) s prijatelji ali z drugih naprav v obliki formata mp3 prek povezave bluetooth (wlana ni).
Ali je nova nokia 3310 dostojna naslednica izvirnika? Na prvi pogled bi rekli, da je (vprašanje le, če so jo na trg spravili ob pravem času). Baterija je res odlična, seveda na račun manjšega zaslona in funkcionalnosti. Kako robustna je in ali bi preživela padce in prevoženje, bomo čez čas verjetno odkrili na spletu. Toda če radi 'spletarite', potem ta telefon ne bo primeren za vas. Če pa se želite odvaditi tega, da ga imate nenehno v roki in skačete iz ene aplikacije v drugo, mu lahko daste priložnost. Baterija vas ne bo razočarala, kakovost zvoka med pogovorom po telefonu tudi ne, plastika, iz katere je izdelan, je čvrsta in ne pušča nikakršnih zvokov. Če vas to ni prepričalo, vas bo morebiti cena. Za retromobilnik je namreč treba odšteti nekaj manj kot 60 evrov. Ali je to veliko, za to kar ponuja, boste morali presoditi sami.
