Videoigre in konzole že dolgo niso nekaj postranskega, a kljub temu so v Sloveniji v osrednjih medijih še vedno potisnjene ob rob. Medtem ko so televizijski oglasi za igre velikih založnikov po svetu nekaj povsem običajnega, se pri nas o igrah za računalnike in konzole govori pretežno slabšalno, češ, igrice so za otroke, hkrati pa povečujejo nasilje in poneumljajo ljudi in podobne populistične traparije. A industrija videoiger je velik posel. Kako velik? Dvakrat večji od svetovne filmske industrije.
Glavni igralci
Tokrat se bomo posvetili predvsem velikim konzolam, ki že dolgo niso več le naprave za nabijanje iger, ampak poleg televizorja pravo središče dnevne sobe in domače zabave. Ko je leta 2000 na trg prišel Sonyjev playstation 2, ki je sledil uspešnemu prvemu playstationu, je bil prva hišna videokonzola, ki je poleg iger predvajala glasbo z zgoščenk in filme z DVD-jev. Microsoftov prvi xbox je za predvajanje filmov s tedaj še razmeroma novega formata potreboval poseben dodatek in daljinca, Nintendov gamecube in Segin dreamcast, ki sta še tvorila šesto generacijo videokonzol, pa sploh nista imela podpore za DVD. Bitka za prevlado se je končala tako, da je playstation 2 s 155 milijoni enot postal najbolje prodajana konzola vseh časov, medtem ko so xboxa prodali 24 milijonov kosov, gamecuba kakšna dva milijona manj, dreamcast pa je bil zadnja Segina konzola, družba se je nato osredotočila samo na razvijanje iger.
V letih 2005/2006 je luč sveta ugledala sedma generacija videokonzol, ki so jo tvorili Nintendov wii, Microsoftov xbox 360 in Sonyjev playstation 3. Tokrat sta bila playstation in xbox precej bolj izenačena, zmogla sta predvajanje iger v visoki ločljivosti, PS3 pa je omogočal tudi predvajanje blu-ray diskov. Obe konzoli sta se prodali v približno 84 milijonih kosov, medtem ko ju je Nintendov wii prehitel za kakih 20 milijonov. Čeprav je šlo za tehnično manj zmogljivo napravo, pa je imel wii napreden sistem nadziranja in premikanja, odličen nabor iger pa tudi narejen je bil za širši spekter igralcev.
Osma generacija
Zdaj si prestol najzmogljivejše videokonzole delita (spet) playstation 4 in xbox one. Prodajne številke po skoraj dveh letih in pol na trgu pa so malce drugačne kot v prejšnji generaciji: PS4 so doslej prodali v 36 milijonih izvodov, xbox one pa v le 19 milijonih, toda Microsoft je za xbox one objavil nadgradnjo operacijskega sistema, ki omogoča igranje (izbranih) iger za xbox 360, s čimer si je razširil nabor potencialnih kupcev. Četrti playstation omogoča le pretočno igranje PS3-iger prek svojega oblačnega servisa playstation now, v nasprotju s prejšnjimi playstationi pa na PS4 ni mogoče igrati iger, narejenih za PS3. Poleg tega obe napravi omogočata gledanje filmov in nadaljevank prek spletnih servisov, kot je Netflix.
Drugače sta si škatli v notranjosti precej podobni: obe imata AMD-jev osemjedrni procesor, pri čemer je xboxov malenkost hitrejši, ima pa PS4 zato zmogljivejšo grafično kartico in hitrejši pomnilnik. Obe konzoli sta prišli na trg s 500 GB trdega diska (zdaj so na voljo tudi terabajtne različice), pri čemer pa le PS4 omogoča uporabniško zamenjavo diska. Čeprav so testi pokazali, da ima PS4 malce lepšo grafiko v primerjavi z xboxom, se tega v sodobnih igrah s prostim očesom niti ne opazi; pomembnejša je igralnost.
Tako pri PS4 kakor pri xboxu one si lahko omislimo kamero, ki spremlja naše gibanje, čeprav je izbor iger, ki to s pridom izkoriščajo, pri obeh konzolah precej skromen. Microsoft je na začetku prodaje vključeval kamero kinect v paket, zaradi česar je bil za sto evrov dražji od Sonyjeve konzole, kar se je takoj poznalo pri prodaji. Cena obeh konzol ob začetku prodaje novembra 2013 je bila 400 evrov za PS4 oziroma 500 evrov za xbox one, zdaj pa se giblje od 330 oziroma 340 evrov naprej za model s polterabajtnim diskom, a brez priložene igre (in kinecta v xboxovem primeru). Kljub telovadnim in plesnim igram se kamere niso ravno najbolje prijele.
Izbor iger ob splovitvi ni bil ravno pester, a odtlej se je za obe konzoli nabrala cela vrsta odličnih iger, med njimi tudi nekaj ekskluzivnih naslovov, ki so že od nekdaj še kako pomembni za prevlado na trgu. Seveda pa so založniki predelali tudi vrsto iger za konzoli prejšnje generacije (ki sta se zdaj dokončno poslovili), ju grafično izboljšali in prodali za (morda) nekoliko nižjo ceno.
Težko je reči, katera konzola je boljša. Microsoft uporabnikom xboxa one omogoča, da se na spletu pomerijo z igralci osebnih računalnikov z windowsi 10. Po drugi strani pa Sony napoveduje prihod očal za navidezno resničnost. Na koncu se bo kupec odločil na podlagi ekskluzivnih iger – pa tudi videza. In tukaj je PS4 res malce lepši in manjši, pa še ogromnega zunanjega napajalnika nima.
Nintendo Konzola nenavadnega imena wii U kljub visoki razločljivosti in dobrim igram ni uresničila Nintendovih pričakovanj in s slabimi 13 milijoni prodanih enot od leta 2012 le stopiclja za prvim wiijem, ki so ga prodali več kot sto milijonov. Zaradi slabe prodaje je podporo U-ju umaknilo tudi nekaj velikih razvijalcev iger. Nintendo pa ostaja glavni igralec na trgu ročnih videokonzol. Od leta 2011 je prodal 58 milijonov kosov aktualnega modela nintendo 3DS, prejšnja generacija DS pa s 154 milijoni prodanih enot še zdaj velja za najbolje prodajano ročno konzolo vseh časov. Sledijo ji le (spet) Nintendov game boy (119 milijonov), playstation portable ali PSP (82 milijonov) in nintendo game boy advance (81,5 milijona). |
