LONDON – Se lahko neki naključno izbrani hrup, piski in zvoki, nabrani od vsepovsod, po evolucijskih principih sčasoma spremenijo v povsem prijetno melodijo? Britanski znanstveniki z uglednega londonskega Imperial Collegea pravijo, da je to mogoče. Tako vsaj kaže njihova raziskava.
Darwinove melodije
Seveda ne kar čez noč. Računalniški program, ki so ga ustvarili za njihov poskus, so poimenovali Darwinove melodije (DarwinTunes). Z njim so želeli ugotoviti, ali tudi pri glasbi veljajo evolucijska pravila, ki jih je za razvoj življenja na Zemlji postavil Charles Darwin. V tem primeru je mogoče evolucijo celo – poslušati.
Poskus je precej preprost. Armand Leroi in sodelavci so naredili računalniški program, ki je najprej izbral naključne zvoke, potem pa ga je na podlagi pripomb ljudi, kaj jim je všeč in kaj ne, spreminjal in dopolnjeval. Po številnih spremembah je v ušesih zazvenela prijetna melodija.
Ljudje, ki so sodelovali pri poskusu, so ocenjevali (od 1 do 5), kako jim ugaja to, kar slišijo. Prvih sto sekvenc računalniškega izbora je bilo sestavljenih iz naključnih zvokov, piskov in hrupa, tako da se je bilo na začetku res težko odločiti, kaj je sploh primerno za poslušanje in kaj ne. Program je vse najnižje ocenjene sekvence izločil, iz delov, ki so bili vsaj deloma dopadljivi ušesom približno 7000 spletnih ocenjevalcev, pa je sestavljal naprej. Vsako novo ocenjevanje in izločanje najmanj všečnih zvokov so šteli kot eno generacijo v evolucijskem pomenu razvoja življenja na Zemlji.
Od hrupa do fuge
»Prva preprosta melodija je nastala šele po približno tisoč generacijah. Potem se spet dolgo ni nič premaknilo, pri generaciji 3000 pa je znova prišlo do spremembe. Dobili smo tudi neki ritem, ki se je pojavil spontano, še najbolj podoben pa je drum 'n' bassu, če se izrazim v sodobnem glasbenem jeziku,« je povedal dr. Bob MacCallum, ki je sodeloval pri raziskavi. Po več kot 3600 dopolnitvah oziroma generacijah, kot so jih poimenovali raziskovalci, je iz naključnih zvokov in piskov nastala že poslušljiva melodija, podobna sodobni pop glasbi. Britanski raziskovalci bodo projekt nadaljevali, čeprav so pri nekaterih kolegih naleteli na bolj ali manj prikrit posmeh. Postregli so z znano primerjavo: če bi dali neskončnemu številu opic računalnike, obstaja verjetnost, da bo ena prej ali slej napisala Hamleta. Če pa se vprašamo, koliko opic bi potrebovali, da bi dobili Hamleta, je odgovor: vsaj eno – Shakespearja. Še malo glasbene evolucije, pravijo, pa bomo hrup spremenili v Bachove fuge.
Kakor koli, vsi ki bi želeli sodelovati pri tovrstnem razvoju glasbe po željah poslušalcev, se lahko prijavite na spletni strani darwintunes.org. Tam so na voljo tudi zvočni dokazi, kako je iz naključnih zvokov nastala – melodija.
Evolucijski algoritem
Tako se v računalništvu imenuje postopek optimizacije po vzoru biološke evolucije. Najbolj znane različice so genetski algoritmi, razvrstitveni sistemi, evolucijske strategije ter genetsko in evolucijsko programiranje. Začne se z naključnim izborom, potem pa se prilagaja okolju z naključnimi procesi selekcije, rekombinacije in mutacije. Povratna informacija iz okolja (v tem primeru ocena) pomeni, da se bolje ocenjeni deli pogosteje reproducirajo. Z rekombinacijo se izmenjujejo informacije med posamezniki, mutacija pa pomaga pri prenosu nove informacije v sistem.
