Avto na vsakih 15.000 kilometrov peljemo na redni servis. Dvakrat na leto gremo k zobozdravniku, spravimo se tudi k zdravniku. Če torej skrbimo za svoje telo in svoj avto, zakaj ne bi poskrbeli tudi za računalnik? Glede na to, kaj vse se dandanes pretaka skozi naše računalnike, pametne telefone in tablice, se lahko v njih sčasoma nabere dovolj digitalne krame, ki upočasnjuje njihovo delovanje. Tukaj je nekaj trikov, s katerimi sebi in svoji napravi olajšamo življenje.
Pospravljanje namizja
Za začetek je dobro počistiti računalnikovo namizje: to ni odlagališče podatkov. Počiščeno sprosti nekaj dragocenega pomnilnika. Od tam se lahko odpravimo na čistilno akcijo še drugod: pospravimo mapo z dokumenti, izpraznimo koš za smeti ter pobrišemo začasne internetne datoteke in tiste v mapi prenosi.
V sodobnem svetu se vse vrti okoli aplikacij (včasih smo jim rekli programi). Kakor pravijo strokovnjaki, okoli 80 odstotkov časa uporabljamo le 20 odstotkov aplikacij, ki jih imamo na računalniku. Torej: če katerih že dolgo nismo uporabljali, jih izbrišemo. To velja za pametne telefone in tablice, ki imajo neprimerno manj prostora za shranjevanje.
Digitalne fotografije so eden glavnih krivcev za velike količine podatkov, ki se kopičijo na računalnikih. Vsaka fotografija, posneta s pametnim telefonom, vzame vsaj dva ali tri megabajte pomnilnika. Čeprav obstaja veliko spletnih servisov, ki uporabniku ponujajo več shranjevalnega prostora, kot ga bo kadar koli porabil, pa se hitro znajdemo pred novim izzivom – kako najti posamezno fotografijo? Dobro jih je urejati sproti, sicer se bo nabralo toliko slik, da nam bo že misel na njihovo urejanje mučna. Če nikakor ne najdemo časa, pa enkrat na leto naredimo izbor posnetkov.
Skrb za drobovje
Če se kolikor toliko znajdemo v operacijskem sistemu, je nekajkrat na leto priporočljivo opraviti pregled trdega diska in ga po potrebi defragmentirati. To je najbolje storiti zvečer, ko računalnika ne bomo uporabljali, saj utegne to trajati tudi več ur. Zadeva ni zapletena: če z desnim gumbom miške kliknemo na ikono, ki označuje naš trdi disk, se pokaže seznam, na katerem kliknemo na »lastnosti« in nato na »orodja«, nakar izberemo »pregled diska« in/ali »defragmentiranje diska«.
V računalniku se lahko naberejo neverjetne količine prahu, ki ovirajo pretok zraka, zaradi česar se komponente segrevajo bolj, kot je priporočljivo. Rešitev (za malce spretnejše) je preprosta: izklopimo računalnik iz električnega omrežja, se z roko dotaknemo ohišja, da ga razelektrimo, ga odpremo in s sesalnikom (z ozkim nastavkom) previdno posesamo prah. Fina stvar so tudi pločevinke s stisnjenim zrakom, ki jih prodajajo v trgovinah s fotografsko opremo in s katerimi lahko spihamo prah s hladilniških reber procesorja ali grafične kartice. Kompresorjem zraka se raje izogibajmo, saj so premočni, nikakor pa ne smemo uporabljati čistilnih ali mazilnih sredstev. Ni slabo, če z vezicami zvežemo kable, ki so znotraj ohišja, le paziti je treba, da kakšnega ne iztaknemo.
Če računalnik pogosto »šteka«, »melje« ali »crkuje« sam od sebe, je nekaj precej narobe. Morda se je v njem naselil kak virus, črv ali kaj podobno neprijetnega, morda pa gre za strojno težavo. Tedaj je pametno poklicati strokovnjaka, ki bo pregledal računalnik in ugotovil, kaj je treba storiti. Izbire je precej, dobro pa je prej na kakšnem forumu preveriti, koga priporočajo uporabniki.
Družabni mediji in pošta Vsaj enkrat na leto je priporočljivo pregledati, kdo so naši prijatelji na družabnih omrežjih, sicer se nam lahko zgodi, da se nam na facebooku pojavljajo sporočila ljudi, ki jih v resnici ne poznamo. Sošolec iz osnovne šole, s katerim se niti nismo družili? Adijo. Stran, ki jo ureja prijateljev bratranec? Čao. Profil kake stare spletne igrice? Odjavljen. Vsake toliko časa poglejmo nastavitve zasebnosti, saj se pravila uporabe rada spreminjajo, poleg tega pa se na naš profil obešajo aplikacije, ki si izposojajo naše podatke. Tudi poštni nabiralnik se rad napolni. Ni slabo, če si, denimo, na začetku leta ustvarimo mapo, v katero zmečemo vsa lanska sporočila. |
