PARKIRIŠČE

Cayenne ima znova GTS

Objavljeno 22. julij 2012 11.25 | Posodobljeno 22. julij 2012 11.25 | Piše: Janez Kovačič

Cayenne GTS, Porschejev športni terenec (SUV), zapolnjuje morebitno praznino med cayennom S in turbovarianto.

Cayenne GTS se na primer od cayenna S loči po večjih odprtinah za dovajanje hladilnega zraka v motorni prostor, drugačni maski, serijskih 20-palčnih platiščih ipd. Foto: Janez Kovačič

Porsche je ikona. Videti je, da ji nič ne more škodovati, da ji nič ne more do živega – niti vsesplošna kriza. Svojevrstna ikona je tudi cayenne, športni terenec. Lani je bil s 59.898 prodanimi vozili najuspešnejši porsche. Delež cayenna v izvedbi GTS je bil ob tem omembe vreden, kajti za to različico se je lani odločilo 15.766 kupcev. Prepričljivo.

Dobri občutki

GTS je na lestvici šestih izvedenek tega superšportnega terenca bolj pri vrhu, sicer pa med šibkejšim cayennom S in zmogljivejšim cayennom turbo. Pri Porscheju, tovarni, ki bo kmalu v popolnem lastniškem objemu velikega in prav tako nemškega Volkswagna (VW), ne izbirajo besed, ko predstavljajo novega GTS (druga generacija); pravijo, da je to najbolj emocionalni cayenne.

Težko je reči, zakaj, a ni sporno, da GTS vzbuja dobre občutke, dobre emocije. Koliko – ali če se sploh – se GTS razlikuje do drugih cayennov, katerih kupci se večinoma bolje znajdejo na gladkem asfaltu kot pa med blatnimi grapami (glede na to, da je to načeloma vendarle terenec)? Torej: prednje odprtine za zajemanje hladilnega zraka so večje, v primerjavi s cayennom S je GTS za 24 milimetrov nižji, širša ima oba koloteka, platišča so velika – 20 palcev, zadaj sta izpušni cevi obarvani v črni mat barvi, za to izvedenko so pripravili strupeno zeleno barvo ipd. Ampak – naj bo cayenne tak ali drugačen, vsekakor deluje nalezljivo prepričljivo, z morebitnimi konkurenti pa ga zamenjajo zgolj zelo zelo neuki ...

GTS je cestni dirkač

Znotraj je to cayenne, ki razvaja, zanesljivo tudi navdušuje. Skratka – to je okolje, ki dokazuje prestižni svet, športni terenec gor ali dol. Zraven spada štirikolesni pogon, osemstopenjski samodejni menjalnik tiptronic S (čas prestavljanja je krajši oziroma je to hitrejše), za izjemen zvok poskrbi ozvočenje Bose ali še prestižnejše Burmester (16 zvočnikov, ki v notranjost spravijo 1000 vatov glasbe ali česar koli že); seveda imajo poseben zvočni sistem (sound symposer), ki v voznem programu sport zmore dokazati, da je to najprej športni avtomobil in šele nato športni terenec, zavorne čeljusti so rdeče obarvane (če pa so zavore keramične, so rumene, da ne bo pomote) ipd. Ampak bistvo je v motorju in vsem tistem, kar ponuja. To je bencinski osemvaljnik (tako kot prej), le da ima zdaj 309 kW/420 KM pri 6500 vrtljajih v minuti in navdušujočih 515 Nm navora pri 3500 vrtljajih v minuti. Po novem je razmerje med težo in kilometri še ugodnejše, kot je bilo prej (4,96 kg/KM), in zato je ta cayenne še hitrejši, kot je bil (261 km/h), ima boljši pospešek (5,7 sekunde do 100 km/h) in kljub vsemu malo manjši izpust CO2 (251 g/km, prej 332 g/km). Za povprečno porabo pravijo, da naj bi bila približno 10,7 litra, a ni treba biti Alonso, da ugotoviš, da je to predvsem teorija. In? Nič, cayenne GTS druge generacije je cestni dirkač v podobi športnega terenca – tako kot prej!

Je prepričljiva ikona, tudi zaradi cene – stane malo manj kot 127.000 evrov v osnovni izvedbi. Ikona, pač.

Deli s prijatelji