Žonglira s sekirami, skače v plavutkah

Američan Ashrita Furman je leta 2009 postal prvi in do zdaj edini človek, ki je imel v lasti 100 veljavnih Guinnessovih rekordov. Newyorčan nam je zaupal, da jih ima trenutno v lasti neverjetnih 165, njegov življenjski cilj je, da bi jih imel več kot 200. Med Ashritovimi rekordi so discipline, kot so skakanje, prevali, žongliranje, hoja s hoduljami, dirke z jajci in podobne. Med bolj zanimivimi rekordi sta največ preskokov čez kolebnico v plavutkah v petih minutah (253) in največ zaužitih smartijev z zaprtimi očmi in s kitajskimi palčkami v minuti (20).

Kateri je bil prvi rekord, ki ste ga postavili?

Začelo se je leta 1979, ko sem v Guinnessovi knjigi zasledil rekord za tisto telovadno vajo, ko skočiš in daš noge in roke narazen, nato pa se s ploskom rok nad glavo vrneš v prvotni položaj. Nekdo je to naredil 20.000-krat, no, meni je uspelo 27.000-krat. Sem si pa izmislil disciplino. Na sobno napravo za veslanje sem dal namestiti kolesa in se z njo peljal po cesti. No, moja doma izdelana naprava se je zlomila že na testni vožnji, sem pa pozneje po naključju v Nemčiji našel tovarniško izdelano in se z njo peljal od New Yorka do Philadelphie. To je bilo zabavno, vozil sem se v policijskem spremstvu. Potem je nekdo podrl ta rekord, ko se je peljal z enega konca Anglije na drugega. Jaz sem ga potem vzel nazaj, ko sem se peljal čez Bali in premagal 1800 kilometrov. No, na koncu pa je nekdo na ta način preveslal Združene države.

Zagotovo je bilo nekatere rekorde težje postaviti kot druge?

Seveda, najtežje mi je bilo postaviti rekord v prevalih naprej, ker sem si izbral preveč hribovit teren. Večer prej sem pojedel štiri kose pice in mi je bilo zelo slabo (s prevali je premagal 20 kilometrov, op. p.). V veliko zabavo mi je bilo skakanje v žaklju, ko sem v Mongoliji 1,6 kilometra premagal v 16 minutah in 41 sekundah. Za zabavo sem se odločil, da se hkrati pomerim z jakom. Prepričan sem bil, da bom tekmoval s staro živaljo, nato pa so pripeljali mlado in hitro. Na koncu sem vendarle zmagal. Pri postavljanju rekorda v podvodnem žongliranju sem se potopil v akvarij, nato sem želel postaviti še rekord v žongliranju v akvariju z morskimi psi. Skoraj bi mi uspelo, a sem nekega morskega psa zmotil, da me je sunil, in žogice so mi popadale na tla.

Ali imate pogosto stike s predstavniki Guinnessove knjige in drugimi rekorderji?

Z njimi je težko biti v stiku, vse skupaj je zelo uradno. Vedno se prijavljam po običajnem postopku, nimam posebne telefonske številke, ki bi jo zavrtel in prišel takoj na vrsto. Oni vedo, da delam iz pravih razlogov, da s tem ne služim. Moj cilj je navdihniti ljudi in jih motivirati, Mislim, da cenijo, kar počnem. Pogosto dobivam e-pošto ljudi, ki me prosijo za nasvet pri postavljanju rekordov. Sem pa že srečal nekaj rekorderjev osebno. V letošnji izdaji knjige je odlomek, v katerem smo izpostavljeni štirje rekorderji. Pred časom sem spoznal Zdeneka Bradača iz Češke republike, je zelo prijazen fant. Tukaj v New Yorku pa sem spoznal tudi Paddyja Doyla (med drugim je rekorder v sklecah, op. p). To pa je silak, vedno je bil agresiven, imel si občutek, da te bo zdaj zdaj premlatil. No, z leti se je omehčal in postal veliko bolj prijazen. Neverjetno vztrajen je in ima podobno motivacijo za postavljanje rekordov kot jaz.

Katerih podvigov se boste lotili v bližnji prihodnosti?

Na prvi strani nove knjige je fotografija rekorderjev v skakanju z največjo in najmanjšo palico pogo. V nekaj tednih bom poskušal podreti oba rekorda. Oba sta težka, ker moraš pri velikem skakati 30 sekund. Palica je zelo težka in težko obdržiš ravnotežje. Z majhno pa moraš skakati tri minute. Všeč mi je ta izziv. Potem se bom lotil tudi novega rekorda v žongliranju s sekirami. Tudi to bo zalogaj, saj vsaka tehta dva kilograma. Ta rekord je že bil moj, zdaj ga želim nazaj.