UMRLJIVOST

Znanstveniki primerjali sezonsko gripo in covid, ugotovitve strašne

Izračun kaže, da je izguba let večja kot pri sezonski gripi.
Fotografija: Zdravljenje na intenzivnem oddelku v Lizboni. FOTO: Pedro Nunes, Reuters
Odpri galerijo
Zdravljenje na intenzivnem oddelku v Lizboni. FOTO: Pedro Nunes, Reuters

Epidemija covida 19 je povzročila veliko prezgodnjih smrti glede na pričakovano naravno življenjsko dobo. Po vsem svetu je bilo s tega vidika izgubljenih skupaj 20,5 milijona let življenja, od tega tri četrtine pri mlajših od 75 let, so izračunali znanstveniki. Ta izguba je dva- do devetkrat večja kot pri sezonski gripi. Eden bolj ciničnih argumentov kritikov ukrepov za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom je, da zlasti številni starejši bolniki s covidom 19 tako ali tako ne bi več dolgo živeli. Koliko resnice je v teh trditvah, so sklenili raziskati znanstveniki z univerze Pompeu v Barceloni.

Izgubljenih 20,5 milijona let življenja


Proučili so več kot 1,27 milijona smrtnih primerov zaradi covida 19 v 81 državah, in sicer v obdobju od začetka pandemije do letošnjega 6. januarja. Pri tem so starost umrlega primerjali s pričakovano naravno življenjsko dobo za posamezno državo.
Rezultate raziskave so objavili na spletni strani znanstvene revije Scientific Reports. Kot so zapisali, je bilo med pandemijo zaradi prezgodnje smrti skupno izgubljenih 20,5 milijona let življenja oz. v povprečju 16 let na umrlega bolnika s covidom 19. »To ustreza izgubi več kot 270.000 celotnih življenj ljudi, ljudi, ki bi živeli od rojstva do naravne smrti.« 

To skupno število izgubljenih let je mogoče opaziti v različnih starostnih skupinah: skoraj polovica jih odpade na ljudi, ki so po okužbi z novim koronavirusom umrli v starosti 55 do 75 let. Dobrih 30 odstotkov izgubljenih let se nanaša na mlajše od 55 let. Tri četrtine izgubljenih let življenja zaradi covida 19 torej odpade na ljudi, mlajše od 75 let. »V globalni primerjavi k izgubljenim letom življenja največ prispevajo ljudje srednjih let ter mlajši upokojenci,« je pojasnil soavtor raziskave Mikko Myrskylä z Inštituta Maxa Plancka za demografske raziskave v Rostocku.

Bolj usodno za moške


V primerjavi z umrljivostjo zaradi sezonske gripe in bolezni srca so analize pokazale, da je v močno prizadetih industrializiranih državah umrljivost zaradi covida 19 dva- do devetkrat večja, odvisno od države. V primerjavi z umrljivostjo zaradi srčnega infarkta, možganske kapi in drugih bolezni srca in ožilja se izguba let življenja giblje med eno četrtino in polovico.
Podatki tudi kažejo, da covid 19 zahteva več življenj moških kot žensk. »Moški so izgubili 45 odstotkov več let življenja kot ženske.« Po mnenju raziskovalcev ti rezultati poudarjajo, kako veliko žrtev je zahtevala pandemija, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. Ob tem so opozorili na visoko ceno, ki jo v pandemiji plačujejo mlajši. »Zato bi morali večjo pozornost nameniti zaščiti tudi mladih.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije