NEW YORK – Ko je dobitnik Nobelove nagrade za fiziko Brian Schmidt hotel medaljo iz 24-karatnega zlata nesti mimo letaliških varnostnikov v Fargu (Severna Dakota, ZDA), uslužbenci uprave za varnost v prometu z njim niso ravnali ravno kot z vipovcem.
Medaljo, narejeno iz zlata, vrednega 10.000 dolarjev, je s kolegoma Saulom Perlmutterjem in Adamom Riessom dobil za odkritje pospešene ekspanzije vesolja z opazovanjem oddaljenih supernov odkritje je spremenilo naše razumevanje sončnega sistema. Hotel jo je pokazati babici, a so ga na letališču ustavili in zaslišali. »Zgodilo se je nekaj bizarnih reči,« je 47-letni Schmidt povedal zbranim v New Yorku. »Ena od reči, ki jih dobiš kot Nobelov nagrajenec, je, no, Nobelova nagrada. Je takole velika,« sklene roke v krog, »težka kakih dvesto gramov in narejena iz zlata. Ko sem jo dobil, jo je hotela videti babica, ki živi v Fargu. Zdaj sem prišel in odločil sem se, da bom s sabo prinesel tudi nagrado. Človek bi mislil, da bi prenašanje Nobelove nagrade naokoli minilo mirno, brez posebnih dogodkov. In tudi je, dokler nisem hotel oditi iz Farga. Šel sem skozi rentgen, opazil sem, da so varnostniki zbegani. Bila je v torbi za prenosni računalnik. Ker je zlata, absorbira rentgenske žarke: je povsem črna. In doslej še niso videli nič povsem črnega. Gospod, nekaj je v vaši torbi, mi rečejo. Ja, mislim, da je tale škatla, odgovorim. Zanima jih, kaj je v škatli, in pojasnim, da je velika zlata medalja. Potem so škatlo odprli in vprašali, iz česa je medalja. Rečem: iz zlata. Aha, odvrnejo, in kdo vam jo je dal? Švedski kralj, jim povem. Zanima jih, zakaj mi jo je dal. Ker sem pomagal odkriti pospešeno ekspanzijo vesolja.« Na tej točki varnostnikom ni bilo več do smeha, je dejal Schmidt, ki je nagrado dobil leta 2011, in še: »Povedal sem jim, da je to Nobelova nagrada, njih pa je zanimalo le, zakaj sem bil v Fargu.«
Schmidt, harvardovec, ki je odraščal v ZDA, od 1995. pa predava na avstralski nacionalni univerzi v Canberri, je dogodek na letališču opisal na srečanju fizikov, ki so slavili gradnjo enega največjih observatorijev na svetu, GMT ali Giant Magellan Telescope, ki ga bodo odprli 2020. v Čilu. Poleg tega je povedal še, da je ravno kuhal večerjo, ko so ga poklicali in mu sporočili, da je dobil nagrado. »Ne gre tako, da bi te opozorili vnaprej. Samo pokličejo te. Halo? Dobili ste Nobelovo nagrado.«