Jutri bo natanko 55 let, odkar je Jurij Gagarin v raketi Vostok-1 kot prvi človek poletel v vesolje. S tem je Sovjetsko zvezo za več let povzdignil v prvo vesoljsko silo pred ZDA, ki je kraljevala do tedaj. V vesolje se je 12. aprila 1961 z ladjo Vostok-1 podal takrat 27-letni vojaški pilot Jurij Gagarin. Junaški astronavt je oral ledino: postal je prvi človek, ki je vstopil v vesoljski prostor, njegov polet pa je bil prvi orbitalni vesoljski polet s človeško posadko. Izbor prvega kozmonavta je v Sovjetski zvezi potekal v strogi tajnosti. Gagarin je izvedel, da je premagal hudo konkurenco, šele nekaj dni pred poletom. Kandidata, ki sta mu bila po sposobnostih tesno za petami, German Titov in Gregorij Neljubov, sta ga na usodni dan pospremila do vzletišča.
Raketa Vostok-1 je poletela v vesolje ob 10.07 po moskovskem času in dosegla zemeljsko orbito v desetih minutah. Polet je potekal brez posebnih težav. Raketa je začela zavirati nad zahodno obalo Afrike, blizu Angole, približno 8000 kilometrov od predvidenega kraja pristanka. Zaviralne ali retro rakete so delovale 42 sekund. Nekaj sekund pozneje naj bi se dva dela, ki sta sestavljala vesoljsko ladjo – kroglasta povratna kapsula in servisni modul z opremo –, ločila. Toda modul je nepričakovano ostal pritrjen na povratno kapsulo s svežnjem žic. Po vstopu v atmosfero nad Egiptom se je vesoljska ladja začela močno sukati in vrteti. Na srečo so žice končno popustile in dela sta se ločila. Gagarina je rešil čudež.
Ko je bil Vostok-1 17 kilometrov nad tlemi, se je sprostila loputa in dve sekundi zatem je Gagarin izskočil in razvil padalo. Na višini 2,5 kilometra se je razvilo tudi padalo kapsule Vostok, ki se je nato spustila na površino, se odbila od tal in nato le umirila. Za uspešen vesoljski podvig je kmalu izvedela tudi javnost. Gagarin je postal narodni junak in medijska zvezda. V letih, ki so sledila, se je pripravljal na nove vesoljske polete: bil je rezerva za polet Sojuza1, ki se je tragično končal za kozmonavta Vladimirja Komarova. Bil je tudi v ekipi, ki se je pripravljala za prvi polet sovjetskih kozmonavtov na Luno. Gagarin je umrl 27. marca 1967, dobra dva tedna po 34. rojstnem dnevu, tako kot je živel – junaško in v svojem priljubljenem elementu, v zraku. Ponesrečil se je med treningom letenja z mig-15 z inštruktorjem Vladimirjem Serjoginom. Oba so po smrti upepelili. Žari sta v kremeljskih zidovih na Rdečem trgu v Moskvi. Vse do razpada Sovjetske zveze je bil sovjetski vesoljski program zavit v plašč skrivnosti. Podrobnosti o poletu Vostoka-1 so postale znane javnosti šele v zadnjih nekaj desetletjih. Raket, kakršna je bila Vostok-1, seveda ne uporabljajo več. Njena najbolj znana in uporabna nadgradnja je vesoljska ladja Sojuz.