Naše oči niso uprte le v vesolje, za mnogo raziskovalcev je še vedno dovolj zanimiva domača krogla. Neraziskana je večina oceanskih globin, niti v dele amazonskega pragozda in na sibirska prostranstva človeška noga še ni stopila in znanstveniki še niso prodrli do kopnega, ki ga zakriva na tisoče metrov večnega ledu na Antarktiki. Ruski znanstveniki so nedavno menda odkrili bakterije, ki so bile milijone let osamele pod štirimi kilometri ledu v jezeru Vostok.
V nasprotju z ameriškimi kolegi ruski znanstveniki iščejo morebitne nove oblike življenja kar na Zemlji. Jezero Vostok leži 3753 metrov pod snegom in ledom, v njem, domnevajo, je milijone let stara voda, ki je že tisočletja ujeta v beli osami. V njej so morda neznani zametki življenja. Veliko Vzhodno jezero so iskali dobra tri desetletja in ga odkrili leta 1996, ko so ruski raziskovalci burili domišljijo z domnevo, da skriva življenje, ki je šlo svojo, drugačno in nam neznano pot. Deset let so se pripravljali na vrtanje do gladine jezera, šele 10. januarja letos jim je podvig dejansko uspel. In res so v vodi našli bakterije, katerih DNK je le podoben nam znanim. Zavladala je evforija, da so na našli nove oblike življenja kar na domačem planetu. A tako preprosta vsa zadeva vendarle ni!
Bakterije in Hitler
Ameriški raziskovalec John Priscu z državne univerze v Montani pritrjuje Rusom in meni, da so nove oblike vsekakor mogoče, morda bo odkritje odprlo tudi povsem nove poglede na skrivnostni ledeni svet pod mogočnim ledenim pokrovom Antarktike. Vse od konca 19. stoletja so osvajalci in raziskovalci domnevali, da je pod tem ščitom več velikih jezer, Vostok naj bi bil z 250 kilometri dolžine in 50 kilometri širine največji, po naključju leži prav pod največjo rusko raziskovalno postajo okoli 3700 metrov globoko v večnem ledu in snegu. Nastal naj bi pred 35 milijoni let, vsaj 15 milijonov let je povsem ločen od živega sveta, zatorej menijo, da se je življenje v njem odvijalo povsem po svoje.
Vodja ruskega arktičnega programa Valerij Lukin je že leta 2010, ko so se z vrtanjem prebili vsega 40 metrov nad gladino, poudaril, da je njihovo početje enako razburljivo kot ameriško osvajanje Marsa. Vrtanje je zapleten postopek, dolgo so se bali, da bodo s posegom okužili deviško naravo, zato so Američani projekt poimenovali kar znanstveni Černobil. Rusi so uporabili poseben postopek, namesto mehanskega vrtanja so prodirali v globino s toploto. In kot domala pri vseh skrivnostnih stvareh se tudi projekta Vostok držijo teorije zarote. Rusi naj bi tam preizkušali in razvijali novo orožje, najzabavnejša pa je domneva, da iščejo Adolfa Hitlerja, saj naj bi nacisti tam že v letih 1938 in 1939 zgradili trdnjavo, kamor ga je maja 1945 prepeljala podmornica.
Pod ledom 120.000 let
Ruski znanstveniki menijo, da je ledeni oklep nad jezerom star vsaj 120.000 let, in res so menda v jezeru že našli več primerkov neznane vrste bakterij, le dokaza še niso posredovali. Seveda še nihče ni videl neznanega jezera, ki je kar 25-krat večje od Bodenskega. Da je v njem res voda, se zdi nenavadno, a nikakor ni presenečenje, saj se v taki globini pod težo ledu sprožajo sile, ki tega segrevajo. Evforični ruski znanstveniki sporočajo, da mikroorganizmi iz nedotaknjenega ekosistema ne spominjajo na nobeno znano vrsto.
Genetik Sergej Bulat skrivnostno dodaja, da jim je uspelo vzeti sedem vzorcev, z običajnimi zemeljskimi bakterijami naj bi se pokrivalo le dobrih osemdeset odstotkov zapisa njihove dedne zasnove. Na Antarktiki pa nad Lake Ellsworthom vrtajo Britanci. Njihov raziskovalec David Pearce je nedavno priznal neuspeh, a je prepričan, da jim bo kmalu uspelo prevrtati tri kilometre debel led. Pred njimi so bili neuspešni že Američani, ki so odnehali 800 metrov nad jezerom. Menda so naleteli na vodo, a se je potem zapletlo in ustavilo. Že zdaj so skeptiki med raziskovalci prepričani, da so z dosedanjimi vrtanji okužili deviško vodo in bodo rezultati neveljavni.
Pretirana pričakovanja?!
Evforija mnogo znanstvenikov in medijev je pretirana, opozarjajo njihovi bolj zadržani kolegi in navajajo zadnja poročila iz ZDA in Rusije. Ko je vesoljska sonda Galilej davnega leta 1996 na Zemljo poslala ostre posnetke Jupitrove lune Evrope, so bili raziskovalci navdušeni: pod domnevnim ledom se nedvomno skriva voda in morda življenje! Bila je zelo podobna situacija kot z jezerom pod ledom na Antarktiki, kjer pa se je očitno že pokazalo, da so najdene bakterije posledica onesnaženja med vrtanjem ali v laboratoriju. Verjetno je bil kontaminiran tudi sveder ameriške sonde na Marsu, tako namreč kažejo zadnje analize iz Nasinih laboratorijev. Za Mars, Jupitrov satelit in Zemljo tako ostaja le domneva, da so bila raziskana okolja verjetno nekoč (na Marsu pred tremi milijardami let!) do življenja prijazna, pravi šef projekta Curiosity John Krotzinger.