BOSTON – Terorista prikazujejo kot pop ikono, kar je popolnoma nedopustno, se glasno zgražajo kritiki zadnje naslovnice priljubljene revije Rolling Stone, ki je na svojo prvo stran avgustovske številke uvrstila portret Džoharja Carnajeva.
Bes je zajel predvsem Boston, kjer sta brata 15. aprila ob maratonski ciljni črti z bombnim napadom pokončala tri ljudi in jih ranila več kot 250, med lovom na terorista pa je življenje izgubil še en policist. Župan prizadetega mesta je nemudoma izjavil, češ da se je Rolling Stone s takšno potezo poklonil teroristu, kakor da bi bil zvezdnik; številna tamkajšnja prodajna mesta so naznanila, da sporne številke na svoje police sploh ne bodo uvrstila, bojkotu pa se pridružuje vse več zveznih držav. Razočaranje nad uredniško politiko ikonične revije je neizmerno: Rolling Stone je s svojim delovanjem v zadnjih desetletjih namreč občutno vplival na ameriško popkulturo, z reportažo o teroristu, čigar potret je zdaj uvrstil celo na naslovnico in mu tako pridal še zvezdniški status, pa se je očitno odpovedal svojemu poglavitnemu poslanstvu in se izneveril svoji tradiciji, meni večina. Carnajev, seveda računalniško obdelan, mnoge spominja celo na kakšnega rockerja iz sedemdesetih, nekateri ga primerjajo s samim Jimom Morrisonom, mnogi opozarjajo na primernost sporočila bralcem, ki so po večini enako stari kakor 19-letni terorist: tega obsežno besedilo namreč predstavlja kot izgubljenega in nerazumljenega mladeniča, ki je v najstništvu zaradi odraščanja v nasilnem okolju ter razcepljenosti med različnimi kulturami in veroizpovedmi zašel na napačno pot in sprejel bratov sovražni pogled na svet. Ali je torej revija izkazala razumevanje za krvava dejanja? Nikakor, odgovarjajo v uredništvu, želeli so le opozoriti na okoliščine, ki so Carnajeva privedle v obup in ga prepričale, da je teroristično izživljanje edini izhod iz težav.
Ista fotografija (Carnajev jo je pred napadom sam objavil na spletu) je sicer maja krasila tudi naslovnico New York Timesa, a jo je odnesla brez kritik – takrat naj bi se pač smiselno povezala z duhom medija, medtem ko je Rolling Stone tokrat zašel na povsem napačno pot. Toda v uredništvu se branijo, češ da se pogosto posvečajo tudi politični in družbeni tematiki, pri pripravi tokratne zgodbe pa da so vseskozi upoštevali ranljivost preživelih in bolečino svojcev žrtev ter da Carnajeva z objavo nikakor niso hoteli poveličevati. Kljub temu so obtožencu, ki zanika vsakršno vpletenost v bostonski napad, namenili kar nekaj strani, besedilo pa so črpali iz pogovorov s teroristovimi prijatelji in družino. Žrtvam – niti besede.
