Zgoraj Nebeška palača,
 spodaj pa Morski zmaj

V starih časih, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno, so naše prababice in pradedje skrivnostno namigovali, da bo nekoč, naj se ne sliši žaljivo, rumena rasa preplavila svet. Morda je v njihov čas zaneslo spomin iz davnih stoletij, ko so divji mongolski jezdeci že pustošili tudi naše kraje. Z Daljnega vzhoda so prek azijskih prostranstev pljuskali vali krutih osvajalcev, Džingiskan je prodrl v Panonsko nižino, pred tem je na poti v Padsko nižino in Francijo predalpsko območje prečesal bič božji – hunski kralj Atila, ki ga najdemo tudi v naših legendah, po eni izmed njih naj bi bil pokopan nekje v Istri. V nasprotju s krvoločnimi hordami, ki so si utirale pot na zahod, so bili davni Kitajci visoko razvita antična velesila, ki je vzporedno z evropskimi ljudstvi razvijala znanje in tehnologijo. Izmenjava je stoletja potekala le po svileni poti, Benečan Marco Polo je v svojih Čudesih sveta razkril bajne dežele, ki pa jih je večina Evrope imela le za cvetočo domišljijo. Resda so Kitajci pod svojimi cesarji dolga stoletja zapirali bogato tradicijo in znanje za velikim zidom, Mao, ki je sicer vedel, da nosijo žene pol neba, je s komunistično in kulturno revolucijo previdno odpiranje nasilno zatrl in prostranstva znova potisnil v izolacijo.

Neraziskane oceanske globine

Potem je zahod sesul komunizem, zdaj se drobi kapitalizem. Kitajcev niti po drugi svetovni vojni nihče ni jemal prav resno, veljali so zgolj za spretne ponarejevalce zahodnih izdelkov in dobrin ter poceni delovno silo za evropsko in ameriško tehnologijo. Modro so molčali, nezmotljiva partija je uvedla zanimiv družbeni hibrid – kapitalistični komunizem, pridno so nabirali in kopičili devize, gradili milijonska velemesta, dvigovali standard, zdaj so morda res na konju. Naselili so ves svet, sodobne majhne kopije znamenite Kitajske četrti najdemo tudi v sosednjem Trstu, zametke v Ljubljani in Gradcu. Letošnja druga junijska nedelja je morda ena zgodovinskih prelomnic, zanesljivo pa je za ljudstvo velikega zmaja izjemnega simbolnega pomena: 365 kilometrov nad nami je v deveti Čarobni ladji s tričlansko posadko med četrtim poletom v vesolje in z vesoljskim modulom Nebeška palača dva tedna plula tudi prva tajkonavtka, 33-letna Liu Yang. Kitajci naj bi do leta 2020 uredili lastno orbitalno postajo Tiangong. Isto nedeljo se je globinsko plovilo Morski zmaj spustilo več kot 7000 metrov globoko v Pacifik. Oceanske globine skrivajo še veliko neznank, v najglobljem Marijanskem jarku, ki se kot mogočna razpoka razteza več tisoč kilometrov od severa proti jugu, je po drugi svetovni vojni z Američanom Donom Walshem slavil Švicar Jacques Piccard. Drzna raziskovalca sta dosegla globino skoraj 12.000 metrov. Pred časom se je tja spustil v Deepsea Challengerju režiser Titanika James Cameron, med redkimi raziskovalci je tudi ameriški milijarder Richard Branson.

Po mesecu dni postopnega spusta

V pacifiških globinah je tričlanska posadka, to so novi ljudski heroji Ye Cong, Liu Kaizhou in Yang Bo, dosegla kitajsko rekordno znamko 7020 metrov. Med triurnim postankom na dnu je avtomatizirano plovilo, ki ga varuje ruski titanski plašč, zbiralo usedline, opravilo meritve in seveda z zastavo zaznamovalo kraj spusta. V globino jo je spustil in dvignil močan trinajstmetrski ladijski žerjav. V mesec dni dolgi pripravljalni fazi je bilo precej težav s hidravliko, med poskusnimi spusti se je zgodilo več prekinitev slikovne in zvočne povezave, že pri prvem pravem poskusu, ko so dosegli globino 6962 metrov, pa je šlo vse kot po maslu. Kitajski narod je slavil velik uspeh lastnega znanja in tehnologije, ki je za zdaj še neprecenljive vrednosti za samozavest 1,3 milijarde prebivalcev, ki pa se vse bolj klanjajo vrednotam zahodnega potrošništva. Uradna Kitajska se je že pred leti odločila neuradno osvojiti svet; v naslednjih letih si veliko obetajo od lastne vesoljske postaje, na letošnji korejski svetovni razstavi, ki je posvečena oceanom, pa so ponosno razglasili, da bodo kmalu sposobni pristajati na 99,8 odstotka vseh oceanskih globin. In Morski zmaj, resda zgrajen po vzoru ruskega Mira, spada med najbolj zmogljiva in uporabna globinska plovila na svetu.

Največ morja Azijcem

To je nadvse pomembno, saj svetovni znanstveniki vedo, da poznajo površino Meseca bolje kot prostrana globinska območja oceanov, ki pokrivajo kar tri četrtine modrega planeta. V zadnjih letih se je le malo vlagalo v raziskovanje teh območij, temu primerno je tudi tehnologija v bistvu nerazvita. Glede na trenutno stanje bodo oceanske globine očitno ostale azijska domena, doslej so se z rekordom v globinskih raziskavah ponašali Japonci, ki so najglobljo točko dosegli z modulom Shinkai 6500. Mnenja o možnostih skorajšnjega pridobivanja rudnin iz ekstremnih morskih globin so različna: Kitajci vanje vsekakor verjamejo, Američani in Rusi pa so se bolj osredotočili na rudninske zaklade Antarktike in severnega arktičnega oceana. Kitajci so zakupili številne licence za rudnike na pacifiškem dnu, menda je na rudninah nadvse bogato tudi Južnokitajsko morje, a težave so v nerešenih sosedskih odnosih in zunanjepolitičnih interesih. Predvsem so presenetljive odločnost, vztrajnost in hitrost kitajskega tehnološkega in znanstvenega razvoja, kar Kitajci seveda spretno izkoriščajo za učinkovito in ciljano propagando v Afriki in Južni Ameriki ter predelu Azije, kjer se že predstavljajo in vedejo kot prva svetovna velesila. Močno simbolno dejanje je bila tudi domnevna videokonferenca med posadkama Morskega zmaja in Nebeške palače.