AVTIST
Žene se ni dotaknil sedem let
Zgodovinarka meni, da je Ludvik XVI. trpel za motnjo avtističnega spektra. Ljudem ni mogel pogledati v oči, tudi fizični stiki so mu povzročali težave.
Odpri galerijo
Ludvik XVI. se je v zgodovino zapisal kot zadnji francoski kralj, mnogi pa se ga spominjajo predvsem po njegovem nenavadnem življenju ter krutem koncu – bil je obsojen na smrt in obglavljen.
Ker je bil že kot otrok precej drugačen, zelo sramežljiv in tih, a zelo zvedav in odličen učenec, se je veliko zgodovinarjev spogledovalo z idejo, da je kralj trpel za katero od duševnih motenj, ameriška zgodovinarka in pisateljica Nancy Goldstone tako meni, da ga je od zgodnjega otroštva zaznamovala motnja avtističnega spektra, v 18. stoletju nekaj povsem neznanega. »Bil je zelo inteligenten, čustven, z veliko mero empatije, a popolnoma nesposoben pogledati drugemu človeku v oči. To je eden od znakov motnje avtističnega spektra, in prav to ga je najbrž tudi pogubilo, čeprav je bil v marsičem veliko boljši vladar kot njegov predhodnik. Ker ni bil sposoben očesnega stika, ni znal in mogel 'prebrati' ljudi, ni videl njihovih odzivov, neverbalna komunikacija pa je prav tako pomembna, če ne še bolj, in politiki ter visoki funkcionarji so znali to izrabiti sebi v prid,« pravi Goldstonova, ki je prepričana, da so Ludvika tisti, ki bi mu morali pomagati in svetovati, povsem izigrali ter ga tako rekoč poslali na giljotino.
38 let je bil star, ko so ga usmrtili.
Poučil ga je svak
Da je imel Ludvik hude težave v odnosih z ljudmi, priča tudi dejstvo, da sta bila z Marijo Antoaneto poročena kar sedem let, preden sta zakon tudi konzumirala. Resda je bil kralj na dan poroke star komaj 15 let, njegova izbranka pa leto mlajša, a v tistih časih to ni bilo tako zelo nenavadno. »Ludvik enostavno ni bil sposoben funkcionirati z drugimi, niti s svojo ženo. Poleg tega mu nihče ni pojasnil, kaj seks je in kako sploh poteka. Šele pet let po poroki je to storil njegov svak, ki mu je podrobno, a na zelo tehničen način, kar je bilo Ludviku všeč, razložil spočetje,« pravi ameriška zgodovinarka. Kljub temu je trajalo še nadaljnji dve leti, da se je Ludvik tudi opogumil in svojo ženo popeljal med rjuhe. Na koncu jima je uspelo dobiti štiri otroke, a le najstarejša hči Marija Terezija Šarlota Francoska je dočakala zrela leta. Umrla je stara 72 let, pokopana pa je v frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici. Princ Ludvik XVII. je umrl star deset let, njegov brat jih je dočakal sedem, zadnja Ludvikova hči princesa Sophie pa je umrla le nekaj dni pred svojim prvim rojstnim dnevom. Vzrok smrti je bila tuberkuloza, bolezen, ki je v prerani grob spravila tudi Ludvikove starše.
S tretjega na prvo mestoLudvik je bil star 11 let, ko je zaradi tuberkuloze umrl njegov oče. Mama si ni nikoli opomogla in leto in pol pozneje je bolezen vzela še njo. Ker je že pred tem umrl tudi njegov starejši brat, imel je komaj devet let, je leta 1774 prestol od starega očeta Ludvika XV. prevzel on.