Organizacija za prehrano in poljedelstvo FAO, ki deluje v sklopu Združenih narodov, je izdala opozorilo, da bi se lahko pojavilo resno pomanjkanje hrane zaradi suše, ki bo posledica pojava El Niño.
Položaj še toliko bolj vzbuja skrb, ker bi se lahko združila negativna učinka El Niña in La Niñe, dveh meteoroloških pojavov.
Po nekaterih ocenah, ki so jih nedavno predstavili v Združenih narodih, bi lahko bilo do konca leta prizadetih 200 milijonov ljudi.
V južni in vzhodni Afriki naj bi bilo zaradi pomanjkanja hrane prizadetih približno 60 milijonov ljudi.
El Niño in La Niña
El Niño je podnebni pojav, ki nastane, potem ko se temperatura vode v Tihem oceanu nenormalno poviša. La Niña pa je pojav, ko se voda v vzhodnem Tihem oceanu po El Niñu ohladi.
Vpliv La Niñe ni tako močan, kljub temu ga povezujejo s poplavami na eni strani in sušami na drugi. Predsednik FAO Jose Graziano da Silva je med sestankom agencij Združenih narodov v Rimu poudaril, da se je zaradi delovanja El Niña pojavila prehranska in poljedelska kriza.
Po njegovih ocenah bi potrebovali 3,6 milijarde evrov finančne pomoči, ki bi jo morali nameniti prizadetim državam v Afriki in pacifiški Aziji.
Na poti v katastrofo
V odzivu na opozorila so Združeni narodi izdali uradni poziv vladam in mednarodni skupnosti za pomoč najbolj občutljivim, ki se težko prehranjujejo.
Organizacija FAO jim je že priskrbela dodatna sredstva za kmetijstvo in tudi pripravo na verjetno katastrofo. »FAO bo financirala preventivne akcije, njihov namen bo preprečiti katastrofo,« je pojasnil Graziano da Silva. Južno Afriko ločijo trije meseci od začetka kmetijske sezone.
V tem času mora preprečiti, da bi ruralno prebivalstvo leta 2018 postalo odvisno od humanitarne pomoči. Meteorologi iz Japonske, Avstralije in Združenih držav so izdali oceno, da je od 50- do 75-odstotna verjetnost za pojav La Niñe v drugi polovici leta 2016.
Povišanje CO2 povzroča požare
Žal se slabe novice ne končajo zgolj s sušo in lakoto. Letos bomo zelo verjetno prvič prestopili magično mejo koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, ki jo merijo na Havajih na vrhu slovitega vulkana Mauna Loa.
Letos naj bi povprečna koncentracija prvič presegla mejo 400 delčkov na milijon. Povišanje je posledica delovanja El Niña, ki je segrel in posušil trope. To pomeni, da gozdovi niso zmogli odstraniti večjih količin ogljikovega dioksida iz ozračja.
Povrhu je vse več požarov, ki še dodatno sproščajo ta toplogredni plin. Nazadnje je bila številka 400 presežena pred petimi milijoni leti, torej preden se je pojavil sodobni človek.
Dvig ogljikovega dioksida je večji, kot je bil med zadnjim El Niñom med letoma 1997 in 1998. Poznavalci računajo, da bi lahko prav La Niña nekoliko omilila koncentracijo. Profesor Gavin Foster z Univerze Southampton je povedal: »Nazadnje smo imeli takšne koncentracije v pliocenu. Takrat je bil svet zelo drugačen, ozračje je bilo za tri stopinje Celzija toplejše kot v predindustrijskem obdobju. Morska gladina je bila 20 metrov višje. Glede na to, da so se temperature že dvignile za eno stopinjo v primerjavi s predindustrijskimi in da je raven CO2 presegla 400, je videti, da drvimo v pliocenu podobno prihodnost.