Že v kameni dobi so se zadevali z opijem

Uporaba drog med ljudmi ni sodobna razvada, izkazalo se je, da že več tisoč let radi uporabljajo mak, čudežne gobe in druge psihoaktivne droge. Antropologinja Elisa Guerra-Doce je zbrala dokaze z vsega sveta in odkrila, da jih ljudje gojijo in uporabljajo že od kamene dobe. V neolitiku so že leta 8600 pred Kristusom uživali droge, ki so jih pridobivali iz kaktej, mak, iz katerega so pridobivali opij, so gojili že okoli leta 6000 pred našim štetjem.

Profesorica s španske univerze Valladolid je dejala, da so dokaze o gojenju maka našli v La Marmotti severozahodno od Rima, kjer so okoli leta 6000 pred našim štetjem živeli neolitski kmetje. Vsaj 17 dokazov o gojenju maka so našli še v Švici, Nemčiji in Španiji. Sledi droge so našli na zobeh moškega okostja, pokopanega blizu Albuñola (Granada), iz leta 4000 pred Kristusom. »Rastlin niso uporabljali samo v prehrambne namene, obstaja nesporen dokaz, da so jo uporabljali tudi zaradi narkotičnih vsebnosti,« pravi Guerra-Docejeva. Ne le mak, prvi ljudje so uporabljali tudi halucinogene rastline, dokaz za to sega daleč nazaj, med 8600 in 5600 pred Kristusom, ko so starodavni prebivalci jam v perujski dolini Callejon de Huaylas radi uporabljali kaktus Echinopsis pachanoi, ki vsebuje psihedelično substanco meskalin. Marihuano in mak so uporabljali tudi v obredih v bronasti dobi na krajih blizu puščave Kara Kurum v Turkmenistanu. Ožgana kanabisova semena so našli v skledicah iz bronaste dobe, okoli 2000 pred našim štetjem, v Romuniji. Guerra-Docejeva trdi, da so mnoge starodavne kulture uporabljaje tobak, na severozahodu Argentine so denimo našli pipe za kajenje iz leta 2100 pred našim štetjem. Sledi nikotina so našli tudi v laseh mumij iz več obdobij pred prihodom evropskih naseljencev v Južni Ameriki. Pipe iz leta 2000 pred našim štetjem, ki so jih lahko uporabljali tudi za kajenje drugih rastlin, so našli tudi v Severni Ameriki; v eni so našli nikotin (leto 300 pred našim štetjem).

Guerra-Docejeva pravi, da so naši predniki radi uporabljali tudi čudežne gobe. V Piedmontu (italijanske Alpe) so našli rezbarije gob iz neolitika in bronaste dobe, to pomeni, da so jih uporabljali v obredne namene, pravijo antropologi. Tudi v Gvatemali, Mehiki, Hondurasu in El Salvadorju so uporabljali halucinogene gobe, o tem pričajo majhne skulpture, ki spominjajo na gobe in so jih našli na več krajih v omenjenih državah, iz obdobja med letoma 500 pred našim štetjem in 900 našega štetja. Ne v rekreacijske namene kot danes, nekoč so te substance uporabljali v obredih, je prepričana Guerra-Docejeva. Večino sledi so našli v grobnicah in krajih, ki imajo obredni ali religiozni pomen. Podrobnosti obredov še niso znane, strokovnjaki pa predvidevajo, da naj bi substance uporabljali pri pogrebih, kot podporo pokojnikom na njihovi poti v posmrtno življenje, ali nekakšnem izkazovanju časti, spoštovanja podzemnim božanstvom. Antropologinja meni, da je bila uporaba drog omejena, in sicer zaradi njihove svete, posvečene vloge, ki so jo imele v predzgodovinskih družbah. A dodaja: »Zveza med ljudmi in psihoaktivnimi snovmi je dolga tisočletja.«