Ko zazvoni njegov telefon, nekdanji borec Rdečih Kmerov Ken Mon pograbi torbo z medicinskimi pripomočki, skoči na motor in oddrvi v bližnjo vas kot vsak skrben zdravnik. Hec pa je v tem, da se 55-letnik sploh ni izšolal za zdravnika. V vasi ga kljub temu kličejo doktor in se zanašajo na njegovo pomoč. Tam ga že čaka 27-letni Čei Tana s hudimi bolečinami v trebuhu. »Veliko zraka imate v želodcu,« pravi Mon in mu izroči škatlo antacidov.
Zdravniki brez izobrazbe
Mon je eden od več sto kamboških zdravnikov brez licence in formalne izobrazbe, ki skrbijo za tisoče pacientov po državi, katere javni zdravstveni sistem je v 70. letih 20. stoletja uničil brutalni režim Rdečih Kmerov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se kar 70 odstotkov Kambodžanov po zdravstvene storitve obrne na zasebni sektor, kamor spadajo tudi lekarne, ilegalni zdravniki in tradicionalni zdravilci.
Zdravniki brez licence so se znašli pod drobnogledom, ko je v odročni vasici na zahodu Kambodže novembra lani izbruhnila prava epidemija virusa HIV. Kakor trdijo oblasti, je za prvo okužbo kriv nekvalificirani zdravnik Jem Kreum, ki je večkrat uporabil isto injekcijo. Z virusom HIV je tako okužil več kot 200 ljudi, zdaj pa mu sodijo zaradi umora, namernega okuženja in vodenja ilegalne klinike.
Zdravnikov ni
Toda kamboška vlada še ni našla načina, kako prepričati mlade izšolane zdravnike, da zapustijo udobne službe v mestih in se odpravijo na nerazvito podeželje. Poleg tega je v državi še vedno premalo zdravnikov, potem ko so Rdeči Kmeri v okviru tako imenovane agrarne reforme sistematično pobili velik del izobražencev. Po podatkih Svetovne banke v Kambodži na vsakih tisoč prebivalcev pride le po 0,2 zdravnika, kar je primerljivo z Afganistanom, Nemčija, denimo, se lahko pohvali s 3,9 zdravnika na tisoč prebivalcev.
Za milijone Kambodžanov so zdravniki samouki najcenejša in pogosto edina možnost. »Medicine sem se naučil na univerzi življenja,« pravi Mon. Ironija pa je, da je znanje pridobil od tistih, ki so uničili zdravstveni sistem. Rdečim Kmerom se je pridružil še kot najstnik, še preden so prevzeli oblast. Po padcu kmerovskega režima – in smrti približno dveh milijonov Kambodžanov – je pobegnil v Samlot na mejo s Tajsko, kjer se je naučil zdravniških veščin: najprej so ga učili kmerovski bolničarji, nato pa tuji zdravniki, ki so delali za Rdeči križ.
Nuk Di, 56-letna vdova iz vasi blizu Monovega doma, pravi, da še nikoli ni bila pri pravem zdravniku. »Bolnišnica je daleč in nimam denarja.« Njena 35-letna soseda Uon Sreang doda, da vsi vedo, da Mon nima formalne izobrazbe, vendar mu zaupajo.
