Zbogom, sladko življenje: fontana di Trevi razpada

Ta uvod je neizbežen! Ko je cineast in fantast Fellini pred pol stoletja posnel kultni film Sladko življenje, Rim še ni bil radodarno obnovljen, znameniti mestni spomeniki so nosili pečat vojnih in suhih let. Sledila so leta debelih krav in neznosne lahkosti življenja na odlog ter zapravljanje. Sladko življenje ni prešlo v kri le Italijanom, v deželi, kjer cvetijo limone, so se naslajali in čudili soncu, lepoti, oblikam, melodijam in vonjem ter okusom tudi redoljubni in marljivi varčevalci severnih dežel. La dolce vita in dolce far niente sta okužila nove in nove generacije. Tisti z zdravo kmečko pametjo so vedeli ali vsaj slutili, da bo takšen svet nekega dne štrbunknil na nos. Za pregovorno uživaški in leni evropski jug sta sladko življenje in brezdelje že preteklost. Kako nevarni postajata onesnaženo okolje in razbijanje urejene socialne družbe, se zgovorno kaže (tudi) v masovnem umiranju znamenitih spomenikov davnih dni. Italijani so stoletja gradili po izkušnjah in z znanjem svojih mestnih republik. Rokodelstvo in uporabno obrt so plemenitili v umetnost, ustvarili presežke dodane vrednosti. Pred njihovimi očmi se vse to drobi kot večni marmor. Eden simbolov srečnih minulih dni je bila nočna kopel Anite Ekberg v znamenitem vodnjaku fontana di Trevi pod rimskim Kvirinalom.

Trije novčiči za srečo

Tudi ta rimski biser danes neslavno propada, z baročne mojstrovine se krhajo večji kosi in padajo na ozek trg z velikim kamnitim bazenom. Ob vodnjakih na Piazzi Navonna in med vatikanskimi kolonadami je poslednji vrelec antičnega akvadukta ena najbolj priljubljenih turističnih točk večnega mesta. Vogale so po nedeljskem odpadanju zavarovali gasilci, strokovnjaki iščejo vzroke za nepričakovano krhanje štukatur in klesanega kamna z menda redno vzdrževanega spomenika. Žal je vodnjak pogosta tarča vandalov, mestnim oblastem pa je že zdavnaj zmanjkalo denarja za učinkovitejšo zaščito in varovanje. Trevi je rimska znamenitost in simbol, starejši se gotovo še spomnijo zgodbe in pesmi iz filma Trije novčiči z nepozabnim Mariem Lanzo, ki je prav v Rimu končal svojo kratko in razgibano življenjsko zgodbo. Vodnjak je del najstarejših mitov in ponarodele vraže, da se popotnik zagotovo vrne, če z levico vanj vrže novčič čez desno ramo. Če vržeš dva, se zaljubiš v Rimljana ali Rimljanko, trije pomenijo poroko … Tako se na leto zbere okoli 600.000 evrov, ki jih namenijo Karitasu. Zdaj mestni očetje iščejo mecene, ki bi bili po vzoru »čevljarja« Diega della Valle (ta je s 25 milijoni evrov rešil Kolosej) pripravljeni sponzorirati obnovo in zaščito vodnjaka. Rimski župan Alemanno pravi, da bo potrebnih vsaj 200 milijonov, kulturni minister Ornaghi napoveduje poseben fond, ki bo zagotavljal ohranitev najpomembnejših mestnih spomenikov.

Agripov deviški izvir

Skoraj trideset metrov visoka in petdeset metrov široka fontana di Trevi je največji rimski vodnjak, verjetno tudi najbolj znan na svetu. V poznobaročnem slogu so ga zgradili med letoma 1732 in 1762 po načrtih manj znanega kiparja Salvija, ki je nepričakovano zmagal na javnem razpisu papeža Klementa XII. Postavili so ga tam, kjer se je leta 19 pred Kristusom končal akvadukt Virgo konzula republike Marka Agripe. Po legendi je dragoceni vodni vir našel med počitkom v Sabinskem pogorju, ko se je z vojščaki vračal iz pomorske bitke s Kleopatro in Markom Antonijem. Zgradili so trideset kilometrov dolg akvadukt, ki je napajal nove terme ob Panteonu. V 12. stoletju so nanj navezali tri mestne vodovode, ime Trevi pa verjetno prihaja iz tre vie, saj je napajal tudi tri glavne ulice. Sredi 15. stoletja je papež Nikolaj V. pooblastil slavnega stavbenika Albertija, naj zaključi teatralno fasado s papeškim grbom in na novo uredi umetne brzice. Na željo papeža Urbana VIII. je naslednji večji poseg opravil sloviti Bernini, zaradi pomanjkanja denarja so povečali le trg in bazen, grofje di Poli pa so dodali krili svoje palače. Avtor vodnjakove končne podobe Salvi je umrl pred dokončanjem vodnjaka. Temeljito so ga obnovili v letih 1872, 1991 in 1999.

Ostaja vrelec hrepenenja

Pred petimi leti so med gradbenimi deli prekinili antično vodno napeljavo Aqua Vergine, od takrat vodnjak napajajo iz javnega mestnega vodovoda. Uredili so posebni krožni sistem, nova voda vanj priteče le na vsaka dva tedna. To se je lepo videlo med barvnim atentatom oktobra 2007, ko je iz vodnjaka več ur tekla »kri«, rdeča barva pa se je ohranila več dni. Fasada je pompozna, osrednji element je reliefni slavolok, tritoni in morska božanstva in pošasti so iz plemenitega carrarskega marmorja, preostali deli so klesani travertin iz rimskega Tivolija. Salvi si je v mogočni papeški vladarski alegoriji zamislil spopad naravnih sil, ki ogrožajo človeštvo, osrednji lik je morski bog Ocean. Levo so alegorije zdravja in rodovitnosti, desno Agripa nadzira gradnjo akvadukta, krona je papeški grb. Vodnjak je prizorišče slavne sekvence Fellinijevega filma La dolce vita (1960) z Anito Ekberg in Marcellom Mastroiannijem, omenjene Tri novčiče so posneli leta 1954, vodnjak se pojavi tudi v Rimskih počitnicah z Audrey Hepburn. V svoji filmski satiri Tototruffa 62 si ga je privoščil znani filmski komik Toto, Bon Jovi pa ga je uporabil v glasbenem videu Thank You For Loving Me. Vodnjak Trevi najdemo med kopijami v hotelskem kompleksu Caesars Palace v Las Vegasu.