Zavržejo 450.000 tovornjakov skrivenčene zelenjave

Kupujemo z očmi. Od nekdaj. Zato so paradižniki, banane, kumare, lubenice vsi na mero enaki, kosi mesa, denimo zrezki, pleskavice, rebra ..., pa prav tako kar se da oblikovno in po velikosti izenačeni. Tako menda želimo; vse lepo razdeljeno, pospravljeno in izenačeno, očiščeno in zapakirano.

Ekološke tržnice delujejo bolj proti koncu tedna, pa še ekološki kmetje se zadnje čase doma potrudijo v zabojček shraniti podobno veliko solato.

Toda naše estetske navade in pričakovanja, prvič, kmete včasih spravljajo v obup, saj imajo pri pridelavi zelenjave vsaj tretjino izpada. Tako je namreč pokazala nemška študija o uniformiranih prehrambnih izdelkih na policah trgovin.

Drug problem je še hujši in precej nevarnejši, čeprav na videz nepomemben. Naše uniformirano življenje je hud udarec za biotsko pestrost poljščin, kar pomeni, da so nekatere sorte preprosto izginile s polj.

Česen z desetimi stroki

Nekateri kmetje so pred leti poskusili s pridelavo česna, ki prinaša pošten zaslužek, če je letina dobra. A kot mi je povedal neki gorenjski kmet, ni problem v pridelavi sami, temveč v izbiri sorte in zlasti pripravi za prodajo, saj kupci pričakujemo, da bo imela vsaka čebulica povsem enakih osem ali deset strokov. Se pravi, da bodo vse čebulice, povezane v snopič, enake. »Kdo se bo pa zafrkaval s tistimi čebulicami, ki zrastejo na domačem vrtu, ko je ena večja, druga manjša, tretja pa tako drobna, da je sploh ne moreš olupiti.«

Trgovci trdijo, da kupci preprosto ne bomo kupili raznolikega, se pravi vreče naravnega krompirja, v kateri bo en gomolj večji in drugi manjši.

Uvodno čiščenje in sortiranje te ali one poljščine potekata na polju, nato v skladišču oziroma sortirnici, kjer se kumare po tekočem traku pomikajo naprej in sortirajo skozi vse manjše odprtine. Tako posamezni zaboj vsebuje kumare enake velikosti, debeline in teže, ki so potem primerne tudi za nadaljnje pakiranje v vrečke, mrežice po tri in tako naprej.

Češki kmetje že na poljih zavržejo 20 odstotkov pridelka poljščin, v Nemčiji, kjer so standardi seveda še strožji, pa celo 30.

Osemnajst milijonov ton zavržene zelenjave

Samo v Nemčiji tako zavržejo celih 18 milijonov ton skrivenčene zelenjave; čebule, ki ni zrasla naravnost, pora, ki se je med rastjo lepo usločil, paradižnika, ki se je neenakomerno razbohotil, prevelikih in premajhnih glavic česna, dvoglavih jajčevcev, malce zavite solate ... da ne govorimo o preveč jajčastem ali debelušnem krompirju z izrastkom ali malce popikanem fižolu.

Zakaj je, denimo, z evropskih polj izginila kot dvolitrska steklenica velika repa, ki jo nekaj kmetov v Sloveniji še sadi?

»Preprosto zato, ker je preveč neenakomerno zrasla in je zelo težko narediti stroj za lupljenje. Tega ob tonah repe danes ne moreš početi na roke. Okroglo, ki jo prej posortiraš po velikosti, je laže lupiti,« mi je povedal proizvajalec kisle repe.

Enako je denimo s koruzo. Lani smo na nekem sobotnem družinskem potepu pozno avgusta poskušali dobiti mlečno koruzo za peko. Spomnim se iz otroštva, da si vstopil v koruzo in dokaj hitro našel nekaj manj zrelih storžev.

»Ne, ne, lahko preiščeš vso njivo, ne boš dobil mlečne, vse koruze so danes enake, enako rastejo, storži so enako veliki, v vsakem trenutku enako zreli.«

Uniformiranje zaradi ekonomike transporta

Zanimivo pri vsem skupaj je, da zelenjave in sadja pridelovalci in trgovci v osnovi niso uniformirali zaradi potrošnikov, temveč zato, da bi pri transportu pridobili več prostora. Na tovornjak ali v kontejner lahko naložimo bistveno več enako velikih jabolk ali kumaric, kot če so sadeži različnih velikosti.

Amelie Mertin iz nemške nevladne iniciative Querfeld meni, da bi morali od trgovcev zahtevati raznolikost sadežev in zelenjave. »Večina ljudi sploh ne ve, koliko hrane tako zavržemo.«

Querfeld je berlinsko 'start-up' podjetje, ki naj bi informiralo najširšo javnost o nesmislu uniformiranih prehrambnih izdelkov.

Nikogar niso silili niti pozivali trgovcev, naj spremenijo politiko, temveč so ubrali drugačno pot. Javnost so poskušali očarati z raznolikostjo sadežev in kmete pozvali, naj predstavijo svoje najbolj nenavadne sadeže, ki so zrasli v neponovljivo obliko. Odziv javnosti je bil nepričakovano velik.

V okviru podobne češke iniciative Zachraň jídlo (Save the Food – Ohranimo tradicionalno hrano) so v Pragi ob Vltavi razstavili fotografije najbolj nenavadno oblikovane kose zelenjave in sadja nemškega umetnika Ulija Westphala.

Namen obeh iniciativ je preprečiti odmetavanje hrane zaradi nenavadnih oblik. Zato od kmetov kupujejo nenavadno oblikovane pridelke, ki ne ustrezajo standardom trgovcev. Tako tudi oni dodatno zaslužijo. V Sloveniji še ni tovrstne iniciative, čeprav slovenski kmetje zaradi padca cen vsako leto zavržejo na stotine ton sadja in zelenjave.