Zaradi stadiona spet ob hišo

Kohei Džino si ogleduje črno-bele fotografije, na katerih njegova družina ponosno stoji pred svojim domom v središču Tokia, domom, ki ga je morala zapustiti zaradi gradnje osrednjega stadiona pred olimpijskimi igrami leta 1964. 79-letni Džino se bo moral zdaj seliti še enkrat, in to iz istega razloga: mestne oblasti bodo na kraju, kjer stoji njegov stanovanjski blok – blizu starega olimpijskega stadiona in parkirišča, kjer je nekoč stal njegov prejšnji dom –, zgradile stadion za poletne olimpijske igre, ki jih bo Tokio gostil leta 2020.

Kruta usoda

»Usoda ni prijazna do mene. Olimpijske igre so morda velika sreča za državo, jaz pa sem žalosten, ker bom moral spet zapustiti svoj dom,« pravi Džino. »Če ne bi bilo olimpijskih iger, sem prepričan, da bi bilo moje življenje drugačno.«

Zdajšnji olimpijski stadion, ki ima v srcih številnih Japoncev skoraj ikonično vlogo, saj je Japonska leta 1964 postala prva azijska država, ki je gostila olimpijske igre, je za naslednje leto predviden za rušenje, tam bo zrasel nov športni objekt. Novi stadion z 80.000 sedeži, ki bo spominjal na futuristično vesoljsko ladjo, je projektirala arhitektka Zaha Hadid, ki je oblikovala tudi vodni center za lanske olimpijske igre v Londonu.

Džino, ki je odraščal z devetimi brati, se je rodil v hiši, na mestu katere zdaj stoji betonska parkirna hiša starega olimpijskega stadiona. Ko je njegova rojstna hiša med drugo svetovno vojno pogorela, se je družina preselila v bližnjo stavbo, v kateri je Džino pozneje odprl trafiko. Pred olimpijskimi igrami leta 1964 so oblasti podprle to stavbo in še sto drugih, da bi zgradile stadion in parkirno hišo. Džino je izgubil trafiko in s tem dohodek, tako da je moral za golo preživetje prati avtomobile in z ženo in dvema otrokoma živeti v sobici. Leta 1965 so se preselili v občinsko stanovanje in spet je odprl trafiko, ki jo ima še danes. No, oblasti so mu nedavno sporočile, da se bo moral spet seliti.

Bolečina in dobiček

»Počutim se, kakor da mi jemljejo najpomembnejšo stvar v življenju, takoj za mojo družino. Zaradi olimpijskih iger bom izgubil skupnost, ki jo imam tako rad, in prijatelje, ki so me tako dolgo držali pokonci. Namesto tega bom dobil negotovost, osamljenost in bolečino,« žalostno ugotavlja Kohei Džino.

Tokio bo za olimpijske igre namenil 3,3 milijarde evrov, a pričakuje, da bo dogodek mestu prinesel okoli več kot 22 milijard evrov prihodkov in ustvaril okoli 150.000 delovnih mest. Ko je bil Tokio 7. septembra izbran za prizorišče poletnih olimpijskih iger 2020, pri čemer je premagal španski Madrid in turški Istanbul, so delnice japonskih podjetij takoj zrasle, dober posel pa si obetajo tudi nepremičninske, gradbene in hotelirske družbe.

Džino, ki bo prihodnji mesec dopolnil 80 let, pa ne ve, kje bo živel. In podobna usoda čaka še dvesto drugih družin. »Želim si, da Tokio ne bi gostil olimpijskih iger. Enkrat v življenju še prenesem, da me izselijo. Toda dvakrat? To je naravnost smešno,« sklene Japonec.