Zapestnica namesto ječe

Švedska sodnica Carin Westerlund pravi, da se le redko odreče priložnosti, da obsojenca za manjše kaznivo dejanje pusti na prostosti. »Če lahko izbiram med pogojno kaznijo ali družbenokoristnim delom namesto zaporne, odločitev ni težka,« pravi okrožna sodnica iz Uppsale. Toda alternativno prestajanje kazni ni na voljo vsem storilcem kaznivih dejanj. »Če gre za resne zločine, kot so vlomi, trgovanje z mamili ali spolno nasilje, se način kaznovanja v zadnjih desetih letih ni spremenil,« poudarja Westerlundova.

Več kriminala, manj zapornikov

Čeprav je na Švedskem več kriminala kot pred desetletjem, pa ima ta skandinavska država vedno manj zapornikov. Kdor si prisluži zaporno kazen, krajšo od šestih mesecev, lahko – že od leta 2005 – zaprosi za elektronsko zapestnico, s katero se izogne ječi. In veliko sodnikov obsojencem to možnosti tudi omogoči.

Švedska ima enega najnižjih deležev zaprtega prebivalstva na svetu: 0,5 na 1000 ljudi, kar je dvakrat manj kot Francija in kar desetkrat manj kot ZDA. In po uradnih podatkih je število zapornikov v zadnjem desetletju padlo za tisoč na trenutnih 4300.

Kakor je pokazala raziskava katedre za kriminologijo na stockholmski univerzi, so za to odgovorni predvsem sodniki, ki vedno pogosteje podeljujejo kazni, ki ne zahtevajo odhoda v zapor. Leta 2011 je švedsko vrhovno sodišče predlagalo nova pravila za dosojanje nižjih kazni za lažja kazniva dejanja, nižja sodišča pa obsojencem pogosteje odobrijo pogojno izpustitev iz ječe po dveh tretjinah odslužene kazni.

Rehabilitacija

Obstaja pa še drug razlog za manj kaznjencev: državni programi za rehabilitacijo obsojencev. Kakor je novinarjem tiskovne agencije AFP povedal 38-letni varovanec zapora Norrtälje, ki je želel ostati neimenovan, imajo švedski zaporniki dostop do izobraževanja in možnost, da resnično začno znova. »Prvič sem v ječi in upam, da tudi zadnjič.«

Kakor pravi Anders Ekström, inšpektor v zaporu Norrtälje, ki lahko sprejme 200 jetnikov, trenutno pa jih ima le 160, pogojne kazni v resnici praznijo švedske zapore. A to ne pomeni, da bo manjše število zapornikov privedlo do večjega števila nasilnih dejanj ali do tega, da bo ostal brez službe: »Tako se lahko bolje posvetimo preprečevanju povratniških kaznivih dejanj in iskanju učinkovitejšega načina za dolgoročno krepitev javnega redu in miru.«