SREBRENICA, LJUBLJANA, HAAG – V spominskem parku Potočari bo danes potekala spominska slovesnosti ob 18. obletnici genocida v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. Ob tej priložnosti bodo pokopali 409 žrtev. Ob obletnici bo Amnesty International Slovenije v Ljubljani pripravil akcijo.
V BiH osrednja spominska slovesnost poteka v spominskem parku Potočari, kjer bodo tudi danes pokopali posmrtne ostanke tistih žrtev, ki so so jih identificirali, potem ko so jih našli v katerem od številnih množičnih grobišč. Do zdaj so v spominskem parku pokopali 5657 žrtev od skupno 8372, kolikor so jih po zadnjih podatkih ubile sile bosanskih Srbov v tem najhujšem pokolu po drugi svetovni vojni v Evropi.
Danes bodo pokopali tudi posmrtne ostanke dojenčice brez imena, ki je po besedah njene mame Have umrla takoj po rojstvu zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Najstarejša oseba, ki jo bodo danes pokopali, je 76-letni moški.
Mama našla le dve Nerminovi kosti
Posmrtne ostanke svojega sina Nermina Subašića, ki je bil v času pokola star 20 let, bo danes pokopala tudi Munira Subašić, predsednica Združenja mater Srebrenice in Žepe, ki si že leta prizadeva za sodni epilog za vse zločince, odgovorne za ta genocid. Po večletnem iskanju so sicer našli le dve njegovi kosti. Munira Subašić je v genocidu v Srebrenici izgubila skupno 22 svojcev, tudi moža.
Peticija v Ljubljani
Amnesty International Slovenije bo ob obletnici danes z javno akcijo v Ljubljani opozoril na še vedno odprto vprašanje odgovornosti storilcev zločinov proti človečnosti med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Ob tem bo mogoče podpisati peticijo, v kateri oblasti BiH pozivajo, naj v zakonodaji ustrezno uredijo vprašanje poprave krivic žrtvam vojne. Javna akcija po potekala na Stritarjevi ulici med 17. do 21. uro; peticijo je mogoče podpisati na spletni strani slovenskega Amnesty International.
Evropski parlament je leta 2009 današnji dan razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V območju Brčko pa je danes dan žalosti.
Kako bo s Karadžićevo oprostilno sodbo?
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
Prav danes bo sicer haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo svojo odločitev glede oprostilne sodbe za genocid nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH, ki jo je lani izreklo na prvi stopnji za nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tožilci so zahtevali razveljavitev sodbe.
Karadžić v desetih točkah ostaja obtožen, tudi za genocid v Srebrenici. Kljub temu so visoki bošnjaški predstavniki v BiH že izrazili ogorčenje, ker bo odločitev sodišča znana prav na dan obletnice genocida v Srebrenici. V pismu predsedniku haaškega sodišča Theodorju Meronu je predsednik Svetovnega bošnjaškega kongresa Mustafa Cerić izrazil upanje, da razsodba ne bo pomenila »še ene sramote za človeštvo«.
