Kaj piše na runskem kamnu kralja Haralda Modrozobega? O čem govori danski balet Silfida? Kakšen je pomen velikonočnih jajc? To niso vprašanja na sprejemnem izpitu za katero prestižno dansko univerzo, ampak del testa za prosilce za dansko državljanstvo. Potencialni Danci imajo 45 minut, da odgovorijo na vrsto vprašanj, ki pokrivajo zgodovino skandinavske kraljevine, njeno kulturo, politiko ter navade in običaje od vikinških časov do sedanjosti.
Test splošnega znanja ni težak le za priseljence, ampak tudi za Dance, ki se morajo močno potruditi, da pravilno odgovorijo na 32 od 40 odgovorov. Na junijskem testu sta padli več kot dve tretjini prosilcev za državljanstvo, je sporočilo dansko ministrstvo za imigracijo in integracijo. Ministrica Inger Støjberg, ki se je v zadnjem času podpisala pod vrsto reform, ki tujcem omejujejo priseljevanje, je poudarila, da je 35 odgovorov v gradivu, ki ga prosilci prejmejo pred testom. »Razlog za razmeroma velik delež padlih na izpitu je ta, da se na test ne pripravijo dovolj in ne preštudirajo gradiva,« je dodala. Naslednjo priložnost bodo imeli decembra.
Prosilci za državljanstvo morajo vedeti, kdaj so Danke dobile volilno pravico, poznati osnove davčnega in parlamentarnega sistema ter vlogo kraljice v politiki. Vprašajo jih tudi, ali se jim zdi, da jim njihovo versko prepričanje daje pravico, da ne spoštujejo drugih vrednot v družbi, več vprašanj pa se tiče danske zgodovine in vojn.
Specialna vprašanja
A medtem ko so zgodovinski podatki koristni za nove državljane, pa nekatera vprašanja nimajo prav veliko zveze s tem, kako se bo nekdo integriral v dansko družbo, pravijo kritiki. Pri enem od vprašanj je treba povedati, katerega leta so začeli predvajati prvi film iz serije Olsenova tolpa (Olsen-banden, 1968). Še eden od glavnih igralcev Morten Grunwald serije je priznal, da ne pozna odgovora. In ko gre za Silfido, le malo Dancev ve, da balet koreografa Augusta Bournonvilla iz leta 1836 pripoveduje zgodbo o nesrečnem Škotu, ki zapusti zaročenko zaradi prelepe gozdne vile Silfide in na koncu izgubi obe. Kar pa se tiče Haralda Blåtanda Gormsena oziroma Haralda Modrozobega, kralja, ki je združil sprte danske klane in po katerem nosi ime standard za brezžični prenos podatkov bluetooth: na runskem kamnu piše, da je Dancem pripeljal krščanstvo.
»Danska vlada se pač trudi, da ne bi sprejela preveč tujcev, tako beguncev kot običajnih priseljencev,« je dejal Luc de-Visme, 70-letni Francoz, ki na Danskem živi že 44 let in ki je šel na preizkus. In čeprav ga je uspešno opravil, je priznal, da je pri osmih vprašanjih ugibal. In preizkus splošnega znanja še ni vse: prosilce za državljanstvo čakata še pisni in ustni test iz danščine.
Ko je desnosredinska vlada leta 2007 uvedla test o splošnem poznavanju Danske, je bil delež pozitivnih rezultatov še manjši kakor v zadnjem preizkusu. Levosredinska koalicija je pozneje olajšala test, tako da je decembra lani preizkušnjo opravilo 93,5 odstotka prosilcev. A z lanskim navalom beguncev in migrantov so test spet poostrili.