Zadovoljila predsednika in služila krvavi denar

Javno blatenje ji ni tuje, kako se pobrati po škandalu, o katerem je pisaril ves svet, pa verjetno ve samo ona. Monica Lewinsky se je dve desetletji borila, da si je ustvarila ime, ki ga ne povezujejo več samo z nekdanjim predsednikom. Zdaj je namreč uspešna pravnica in sociologinja, ki se bojuje za pravice najšibkejših v družbi. »Takrat sem se počutila, kakor da bi me slekli iz kože. Kakor da bi me popolnoma razgalili, poti nazaj ni bilo. Dolgo sem plačevala za napako, ki sem jo naredila kot naivna 22-letnica,« se spominja Monica. »In te sramote se ne moreš oprati. Lahko se samo naučiš živeti z njo.« 
Iskanje zaposlitve je bilo nočna mora, se spominja, nekoč obetavna pravnica in pripravnica v Beli hiši je čez noč postala najbolj osovražena ženska v ZDA, ne nazadnje je ogrozila enega najbolj pravljičnih zakonov v ameriški politični zgodovini in pošteno zamajala stolček dotlej priljubljenemu predsedniku. Tako so komentirali mediji po vsem svetu, priimek Lewinsky je postal sinonim za prešuštvo, Monica, povsem neizkušena in na smrt prestrašena v soju neprijaznih žarometov, pa je izgubljala tla pod nogami.

Zaposlitev je bila utopična, se spominja, za vsakega delodajalca je bila preprosto preveliko tveganje, kajti nihče si ni želel nepotrebne pozornosti, kaj šele oblatenega ugleda. Monica je potem kaj hitro spoznala, da lahko škandal uspešno unovči. Vabil velikih medijskih hiš ni primanjkovalo, tako je izpoved prodala veteranki Barbari Walter v rekordno gledanem intervjuju za milijon dolarjev, od biografije je zaslužila pol milijona in še kar precej bajnih vsot so ji prinesli različni medijski nastopi in celo njena lastna modna linija. Toda ves zaslužek jo je nenehno opominjal na vroči škandal, ko je v Beli hiši oralno zadovoljila predsednika Billa Clintona.

Na njen bančni račun se je stekal krvavi denar, pripoveduje. Zato je leta 2005 sklenila zapustiti ZDA, kjer nikakor ni mogla ubežati aferi, in začeti novo poglavje na Otoku. London je postal njen novi dom, študij sociologije pa njeno novo poslanstvo. In pomoč tistim, ki so jih javno osramotili, je zdaj njena življenjska misija. »Resda sem naredila gromozansko napako, a se mi kljub temu ne zdi pravično, da so me prav vsi pustili na cedilu. In vsi so se razvrstili v skupine, ki so me potem obsojale vsaka s svojega stališča. Predvsem feministke so si dale duška … Kakor koli že, jaz nisem spadala nikamor, bila sem sama in premlada in brez izkušenj, da bi lahko koga preglasila,« pripoveduje Monica, ki se je v negotovosti zatekala celo k mislim o samomoru.

Zdaj pomaga tistim, ki se jim zdi, da so se znašli v brezupnem položaju v življenju, tistim, ki so jim pomoč odrekli najbližji, in tistim, s katerimi bližnja okolica in celo javnost ravnata neprizanesljivo, osredotoča pa se predvsem na spletno nadlegovanje. »Preteklosti ne morem ubežati, lahko pa ji s pomočjo drugim dam nekakšen smisel,« je zadovoljna Lewinskyjeva in dodaja, da se vsekakor še najde kakšna javna osebnost, ki seks škandal iz devetdesetih uporabi kot politično orožje proti demokratom. Verjetno je odveč omenjati, da se je z Monico poskušal okoristiti prav republikanec Donald Trump, toda Lewinskyjeva se na provokacije pri 42 letih odziva precej drugače kakor pred dvema desetletjema: »Ni mi vseeno, kaj si ljudje mislijo o meni, a ne dopuščam več, da me njihovo mnenje opredeljuje. Za svoje zdajšnje življenje in poslanstvo, ki ga opravljam, sem neizmerno hvaležna.«